Jedro

V konkretnem primeru se je pritožnik pridružil toženi stranki in ne more razpolagati s procesnimi pooblastili, ki se nanašajo na toženo stranko, ki lahko izrazi soglasje z umikom tožbe. Zato toženi stranki pritožnik ne more preprečiti danega soglasja k umiku tožbe. Enaka bi bila situacija, če bi bil pritožnik pridružen tožeči stranki in bi razpolagal s procesnim pooblastilom tožeče stranke in bi nasprotoval umiku tožbe. Omejitev njegovega položaja pri razpolaganju s procesnimi pooblastili je torej posledica intervenientovega položaja v pravdi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožniki sami nosijo pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov stranskim intervenientom v znesku 274,16 EUR v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

Bistveni razlog izpodbijanega sklepa je ta, da je tožeča stranka z vlogo 25. 9. 2017 v celoti umaknila tožbo, tožena stranka je z vlogo z dne 13. 10. 2017 v umik tožbe privolila. Stranski intervenienti se z umikom tožbe niso strinjali in so predlagali, da se tožeča stranka odpove tožbenemu zahtevku, s čimer bi se izognili ponovni vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da si dejanja tožene stranke in stranskih intervenientov na njeni strani nasprotujejo.

Ker imajo lahko pravdna dejanja intervenienta pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil le, če niso v nasprotju z njenimi dejanji, sodišče prve stopnje ni upoštevalo nestrinjanja stranskih intervenientov z umikom tožbe tožeče stranke. Kot veljavna je štelo dejanja tožene stranke, to je privolitev v umik tožbe (četrti dostavek 201. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Zato je sodišče postopek ustavilo (188. člen ZPP). Posledično je odločilo o pravdnih stroških in naložilo tožeči stranki, da mora v 15 dneh plačati stranskim intervenientom njihove pravdne stroške (prvi odstavek 154., 155. in prvi odstavek 158. člena ZPP).

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje so se pravočasno pritožili stranski intervenienti po pooblaščenki. Uveljavljali so pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP. Bistveni pritožbeni razlog je ta, da če je bila tožba umaknjena, jo je vedno mogoče ponovno vložiti. Ker bi tožeča stranka ponovno lahko uveljavljala ničnost sklepov, je mogoče ugotoviti, da se je tožena stranka slabo pravdala, ker je v umik privolila in je s tem povzročila negotovo situacijo tudi zase, sodišče pa je posledično izdalo za toženo stranko neugodno odločbo. Zaradi slabega pravdanja uveljavljajo stranski intervenienti (v nadaljevanju pritožniki) napačno uporabo materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Sodišču očitajo tudi, da se ni opredelilo do navedb v pripravljalni vlogi in odgovoru na tožbo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 339. člena ZPP. Sodišču druge stopnje so predlagali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi v I. točki izreka tako, da tožbo tožeče stranke zavrže oziroma podrejeno zavrne ali pa izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevali so povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje bo najprej pojasnilo položaj stranskega intervenienta v pravdi. Stranski intervenient ni stranka postopka, ampak je pomočnik stranke, ki se ji je pridružil in lahko deluje le v okvirih, ki jih postavita stranki s svojimi zahtevki in ugovori.1 Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (četrti odstavek 201. člena ZPP). Stranski intervenient ne more opravljati dejanj, s katerimi stranka razpolaga s procesnimi pooblastili, od katerih je odvisen potek pravde.

6. Ker se je v konkretnem primeru pritožnik pridružil toženi stranki ne more razpolagati s procesnimi pooblastili, ki se nanašajo na toženo stranko, ki lahko izrazi soglasje z umikom tožbe. Zato toženi stranki pritožnik ne more preprečiti danega soglasja k umiku tožbe. Enaka bi bila situacija, če bi bil pritožnik pridružen tožeči stranki in bi razpolagal s procesnim pooblastilom tožeče stranke in bi nasprotoval umiku tožbe. Omejitev njegovega položaja pri razpolaganju s procesnimi pooblastili je torej posledica intervenientovega položaja v pravdi.

7. Pritožniki se sklicujejo na procesno situacijo, ki omogoča intervenientu, da v pravdi uveljavlja trditev ali ugovor, da je v pravdi izdana sodba nepravilna oziroma da se je stranka slabo pravdala. Pri tem se sklicujejo na stališče teorije.2 Omenjeno sklicevanje pritožnikov na stališče teorije je povsem zmotno. Teorija namreč opisuje procesno situacijo, ki kasneje omogoča intervenientu, da uveljavlja ta ugovor. Ta situacija se nanaša na intervencijski učinek, ki bo imel posledice v novi pravdi, v katerem bosta običajno kot stranki nastopali intervenient iz prejšnje pravde, ki bo praviloma v tej pravdi toženec in stranka iz prejšnje pravde, ki se ji je intervenient pridružil in ki bo praviloma v novi pravdi tožeča stranka. Sklicevanje pritožnikov na stališče teorije in sodne prakse je zato zmotno, ker se ne sklada z dejanskim stanjem v tej zadevi.

8. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ostalih pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na vsebinske navedbe pritožnikov iz postopka pred prvostopenjskim sodiščem pa sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ni obravnavalo, ker so bili glede na izid postopka z ustavitvijo tega postopka pravno neodločilnega pomena.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana niti uveljavljena niti katera od ostalih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato niso upravičeni do pritožbenih stroškov.

11. V pritožbenem postopku je odločala sodnica posameznica (366.a člen ZPP).

1 L. Ude v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2010, stran 273. 2 Prav tam, stran 276.