8. 7. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Danijela Starmana, Koper, na seji 8. julija 2010

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke četrtega odstavka 51. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik kot davčni zavezanec, ki ustvarja dohodke z opravljanjem odvetniške dejavnosti, izpodbija 51. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Zatrjuje, da je v neskladju z 2., 14., 15., 49. in 50. členom Ustave. Navaja, da izpodbijana ureditev odvetnikom onemogoča uveljavljanje davčno nevtralne obravnave prenosa sredstev (nepremičnin in opreme) na njihovega pravnega naslednika ob prenehanju opravljanja dejavnosti odvetnika zaradi njegovega statusnega preoblikovanja v odvetniško družbo. S tem naj bi bili odvetniki v neenakem položaju v razmerju do zavezancev, ki svojo dejavnost opravljajo v organizacijski obliki samostojnega podjetnika skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZGD-1) in katerim davčni organ pod pogoji iz 51. člena ZDoh-2 v primeru njihovega statusnega preoblikovanja v gospodarsko družbo priznava davčno nevtralen prenos sredstev na novo ali prevzemno družbo. Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s sklicevanjem na pojasnilo Generalnega davčnega urada št. 4212-54/2008-0112-10 z dne 17. 11. 2008, v katerem je davčni organ podal razlago 2. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, za katero pobudnik meni, da ni skladna z Ustavo, ter z navedbo, da bi želel pred upokojitvijo urediti status premoženja, ki ga je pridobil z opravljanjem odvetniške dejavnosti.

B.

2.Pobudnik sicer navaja, da izpodbija 51. člen ZDoh-2, iz vsebine navedb v pobudi pa izhaja, da izpodbija le 2. točko četrtega odstavka tega člena, saj obravnavani člen določno izpodbija le v delu, ki določa pogoje, pod katerimi zavezanec lahko zahteva, da se prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami ZGD-1 o statusnem preoblikovanju podjetnika, ne šteje kot odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba ZDoh-2 ne učinkuje neposredno. Zahteva zavezanca za priznanje davčno nevtralne obravnave iz 2. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, ki jo mora zavezanec ob prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi statusnega preoblikovanja priglasiti davčnemu organu na posebnem obrazcu najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna (prvi in četrti odstavek 303. člena Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09, 1/10 – popr. in 43/10 – v nadaljevanju ZDavP-2), ima naravo vloge oziroma zahteve stranke po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP), s katero se začne davčni postopek (prvi odstavek 72. člena ZDavP-2). To pomeni, da gre v primeru odločanja o pravici iz 2. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 za odločanje v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, o kateri mora davčni organ sprejeti odločitev. Če davčni organ presodi, da zavezanec izpolnjuje pogoje za priznanje davčno nevtralne obravnave po navedeni določbi ZDoh-2, mu o tem izda potrdilo in osebo, ki je priglasila davčno obravnavo, v davčnih evidencah označi kot davčnega zavezanca, ki je priglasil posebno obravnavo (peti odstavek 303. člena ZDavP-2). V nasprotnem primeru mora izdati odločbo, v kateri odloči, da se zahtevku stranke za priznanje davčno nevtralne obravnave ne ugodi. Zoper takšno odločitev pa ima zavezanec na voljo pravna sredstva.

5.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik