Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 1207/2005

ECLI:SI:VSLJ:2006:II.CP.1207.2005 Civilni oddelek

pogoj izguba pravice
Višje sodišče v Ljubljani
9. februar 2006

Povzetek

Sodišče je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za invalidsko pokojnino. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in da so ostala pravno odločilna dejstva neugotovljena. Poudarilo je, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti glede obveščanja tožnika o posledicah neizpolnitve rubrike v prijavi, kar je vplivalo na odločitev o zavrnitvi zahtevka.
  • Pravna vprašanja o veljavnosti pogodbenih določb in obveznosti zavarovanca pri izpolnjevanju prijave za zavarovanje.Ali je tožnik pravilno izpolnil prijavo za zavarovanje in ali je tožena stranka upravičeno zavrnila njegov zahtevek za invalidsko pokojnino zaradi neizpolnjenih podatkov o zdravstvenem stanju?
  • Vprašanje o obveznosti zavarovalnice, da obvešča zavarovanca o posledicah neizpolnitve prijave.Ali je tožena stranka dolžna obvestiti tožnika o posledicah neizpolnitve rubrike v prijavi, ki se nanaša na zdravstveno stanje?
  • Vprašanje o pravni naravi sankcij za neizpolnitev pogodbenih obveznosti.Ali je določba o neizplačilu pokojnine zaradi neizpolnjenih podatkov o zdravstvenem stanju veljavna in ali gre za vnaprej dogovorjeno pogodbeno odškodninsko odgovornost?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka je v pogojih zapisala, da navedbe o zdravstvenem stanju zavarovanca niso resnične, prijavljenec ne more uveljavljati pravice do skladove pokojnine zaradi bolezni, ki je ob vstopu v sklad ni navedel. Takšna določba pogojev je lahko le vnaprej dogovorjena pogodbena odškodninska odgovornost, ki ima za posledico pravico tožene stranke, da ne izpolni zavarovalne pogodbe, ko nastane zavarovalni primer. Gre za vnaprej dogovorjeno civilno kazen. Zato mora biti tožniku ta posledica znana, sicer se nanjo tožena stranka ne more sklicevati.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala plačilo invalidske pokojnine 50.000,00 SIT mesečno s pripadki.

Proti zavrnitvi zahtevka se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Agent tožene stranke je bil vztrajen, izpolnil je podatke, tako da je spraševal tožnika in jih vpisal v prijavo. Rubriko, ki se sedaj očita tožniku, je pustil prazno. Tožnik je podpisal prijavo. Sodišče mu očita, da ni bil dovolj skrben in bi moral prebrati izjavo, kar ne drži. Prijavo je izpolnil agent in zato odgovarja za opustitev prazne rubrike agent. Agent ne bi smel sprejeti izjave, ki je potrditvah tožene stranke pomanjkljiva, oziroma bi morala biti veljavnost zavarovanja odložena do vpogleda v zdravstveni karton tožnika. Če bi vedel tožnik, kaj se od njega zahteva, bi navedel, da boleha za astmo, kar je bila edina bolezen, za katero je takrat bolehal. Iz dokumentacije, katero je imel izvedenec, ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen z boleznijo.

Tožnik ni bil seznanjen, da je že prisotna bolezen ledvic. Stanje se mu je poslabšalo skoraj 20 let po sklenitvi zavarovanja. Nejasni pogoji gredo v škodo tožniku. Toženi stranki se od leta 1976 do 1993 ni zdelo pomembno, da je rubrika prazna in je ves čas pobirala tožnikov prispevek. Tožnikov zahtevek je bil zavrnjen, da prijava ni pravilno izpolnjena in da je pomanjkljiva. Tožena stranka pa bi morala pozvati tožnika na dopolnitev prijave. Sodišče bi moralo tudi odločiti o tem, da tožena stranka neupravičeno razpolaga s sredstvi tožnika in bi mu jih morala vrniti, sicer je nepravično obogatena.

Sodišče ni obrazložilo, zakaj se očita skrbnost tožniku, ne pa agentu tožene stranke. V podobnih primerih zavarovalnice zahtevajo zdravniške kartone oziroma pregled pri zdravniku. Tega tožena stranka ni zahtevala. Če bi agent tožnika opozoril, bi tožena stranka vedela, da mora prijaviti težave z astmo. Agent ni ravnal skrbno, imel je celo goljufiv namen.

Proti odločitvi o stroških vlaga pritožbo tožena stranka, saj jih je zaznamovala na pripravljalni vlogi.

Na pritožbo tožeče stranke je tožena stranka odgovorila in predlaga zavrnitev, saj je tožnik tisti, ki je zavezan k pravilni izpolnitvi podatkov, saj je izjava pogodba in ne splošni pogoji.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek in se je pri tem oprlo na dejstvo, da je tožnik leta 1976 podpisal izjavo, iz katere izhaja, da ne boluje za nobeno boleznijo, ki bi mogla povzročiti trajno nesposobnost za opravljanje obrtne dejavnosti. Sodišče je ugotovilo, da je leta 1973 boloval zaradi težav z ledvicami in začetno odpovedjo ledvic. Nato je bil hospitaliziran 1981 leta. Ker je menilo, da je bila bolezen že prisotna, nato pa se je upokojil zaradi te bolezni, se je oprlo na določbo 16. člena pravil Sklada za vzajemno pomoč obrtnikov Slovenije z dne 12.6.1992 in ugotovilo, da je treba tožbeni zahtevek zavrniti.

Pritožbeno sodišče je preizkušalo sodbo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti in je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in da so zato ostala pravno odločilna dejstva neugotovljena.

Ni dvoma sicer o tem, da sta pravdni stranki 1976 leta sklenili zavarovalno pogodbo, ki je sestavljena iz pristopne izjave z dne

12.7.1976 in zavarovalnih pogojev, ki jih tožena stranka poimenuje pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije. Pri tem je sodišče prve stopnje uporabilo pravila z dne 12.6.1992, ki niso mogla veljati, saj je bilo zavarovanje sklenjeno leta 1976. V tem času sicer še ni veljal Zakon o obligacijskih razmerjih, vendar je bilo treba glede zavarovalne pogodbe uporabiti določb ODZ, glede organizacije zavarovalnic pa Zakon o temeljih sistema zavarovanja premoženja in oseb (Ur. l. SFRJ, št. 24/76). Dodatno pokojninsko zavarovanje, kamor lahko uvrstimo sklenjeno pogodbo, v tem času ni bilo urejeno v Zakonu o pokojninskih in invalidskih zavarovanjih, ta zakon takrat še ni urejal, da na podlagi vzajemnosti določeni krogi ljudi lahko oblikujejo pokojninske sklade (primerjaj tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 224/2000). Delovanje samega sklada pa je bilo takrat določeno na podlagi tedaj veljavnega Zakona o združenem delu (Ur. l. SFRJ, št. 53/76). Sodišče prve stopnje pa se je pri svoji odločitvi oprlo na pravila Sklada iz leta 1992, ki v času sklepanja pogodbe niso veljala in niso mogla biti tožniku predočena kot sestavni del pogodbe. Pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je tožnik zaslišan kot stranka izpovedal, da mu nihče ni dal "papirjev z zapisanimi zakoni" (list. št. 65).

Na pristopni izjavi (priloga A2) pa ni zapisano, kakšna posledica izhaja iz dejstva, da tožnik ne izpolni rubrike v zvezi z bolovanjem za boleznijo, ki bi mogla povzročiti trajno nesposobnost za opravljanje obrtne dejavnosti.

Pritožbeno sodišče se je namreč najprej ukvarjalo z vsebino pogodbenih določb tožene stranke, ki je odklonila izplačilo invalidnine oziroma izpolnitev zavarovalne pogodbe. Tožena stranka je namreč v Pravilih (pravil iz leta 1976 nimamo) iz leta 1992 določila, da če navedbe o zdravstvenem stanju niso resnične, prijavljenec ne more uveljavljati pravic do skladove invalidske pokojnine zaradi bolezni, ki jih ob vstopu v Sklad ni navedel (16. člen pravil).

Takšna določba je lahko le vnaprej določena sankcija, če zavarovanec ob vstopu krši pravila zavarovalnice, ter tako v primeru nastopa zavarovalnega primera zavarovalnici zato ni treba izplačati dajatev iz zavarovalne pogodbe. Izguba pravic iz zavarovanja je vedno najstrožja sankcija, ki lahko doleti zavarovanca zaradi kršitev pogodbenih obveznosti. Gre za privatno kazen (primerjaj Komentar Obligacijskega zakonika, Polajnar Pavčnik Ada, str. 839 do 840). Gre torej za vnaprej dogovorjeno pogodbeno odškodninsko, krivdno odgovornost, ki ima za posledico, da zavarovalnici ni treba izpolniti pogodbe.

Da lahko tožena stranka v tem primeru uveljavlja pravila odklonitve izpolnitve pogodb zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, mora biti ugotovljeno, da je s tem bil zavarovanec vnaprej seznanjen. Na pristopni izjavi ne piše, kakšne so posledice, če zavarovanec te rubrike ne izpolni. V konkretnem primeru v rubriki ni bilo izpolnjeno, da zavarovanec bolezni nima. Rubrika je prazna. Poleg tega tožnik ves čas trdi, da je pristopno izjavo izpolnil agent tožene stranke, ki je tožnika spraševal po osebnih podatkih. Agent zavarovanice dela v imenu in na račun zavarovalnice. Če je tožena stranka za tožnika izpolnila pristopno izjavo, on pa jo je podpisal, bi morala tožena stranka to izpolniti v celoti. Pri tem bi mu morala tudi vročiti pravila, na katere se sedaj sklicuje.

Vseh pravno odločilnih dejstvih v zvezi s sklepanjem pogodb sodišče prve stopnje zaradi zmotnega pravnega izhodišča ni ugotavljalo, zato je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje presodi trditveno podlago in dokaze skozi materialno pravno podlago ob upoštevanju pristopne izjave in pravih pravil oziroma zavarovalnih pogojev, ki so veljali v času sklepanja zavarovalne pogodbe. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožniku ob pristopni izjavi tožena stranka omogočila, da bi se seznanil s posledicami neizpolnitve rubrike v zvezi z boleznijo, ki je lahko v vzročni zvezi z upokojitvijo, bo treba tožbeni zahtevek ponovno zavrniti. Treba bo tudi odgovoriti na trditve tožnika (ponovi jih tudi v pritožbi), da mu ni bilo znano, da v trenutku sklepanja pogodbe boluje za tako boleznijo, ki bi mogla povzročiti trajno delovno nesposobnost. Pri tem je pravno odločilni trenutek sklepanja pogodbe iz leta 1976 in ne dejstva iz leta 1973. Tožnik je trdil, da ni vedel v trenutku sklepanja pogodbe za kakšno svojo bolezen, razen za astmo, ki pa ni v vzročni zvezi s tožnikovo upokojitvijo. Kršitev pogodbenih določb je lahko le krivdne narave, saj objektivne odgovornosti in s tem posledice v pogodbenem pravu ni poznal ODZ in tudi sedaj ne pozna Obligacijski zakonik. Če bo pa sodišče ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni predočila posledice neizpolnitve izjave ali pa če bo ugotovilo, da tožnik upravičeno ni vedel za napoved v zvezi s svojo boleznijo, bo treba odločiti tudi o višini tožbenega zahtevka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia