Jedro

V sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela mora delovno sodišče samo presoditi obstoj in utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da mora ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost. Ker odsotnosti ni mogoče opravičiti le na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti z dela oziroma odločbe ZZZS, ampak je potrebno ugotoviti, ali je bil delavec v spornem obdobju delo sposoben opravljati, ni podlage za prekinitev postopka do tedaj, ko bo pravnomočno končan socialni spor glede zdravstvene sposobnosti delavca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom postopek v predmetnem individualnem delovnem sporu prekinilo do pravnomočne odločitve zadeve, ki se vodi pod opr. št. Ps 1517/2008 na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, zunanje poslovanje na Delovnem sodišču v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je pri presoji pravilnosti in zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno upoštevati stanje, kot je obstajalo v trenutku podaje odpovedi, poleg tega pa stanje, ki je veljalo v času, ko je tožena stranka tožniku očitala neupravičen izostanek z dela. Sklep o prekinitvi postopka, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, je neutemeljen, ker vprašanje, o katerem se odloča v zadevi opr. št. Ps 1517/2008, sploh ni predhodno vprašanje v predmetnem individualnem delovnem sporu. Tožniku je bil bolniški stalež z odločbo z dne 4. 3. 2008 zaključen z dne 31. 3. 2008 in tožnik je tako že v marcu 2008 vedel, da bo bolniški stalež zaključen z 31. 3. 2008. Tožnik je pri delodajalcu zaprosil za koriščenje dopusta, ki mu ga le-ta ni odobril, s sklepom zdravnika z dne 17. 4. 2008 pa je bila zavržena zahteva z dne 14. 4. 2008 za ugotovitev nezmožnosti za delo tožnika za čas od 1. 4. 2008 dalje, zavrnjena pa je bila tudi pritožba tožnika zoper navedeni sklep z odločbo zdravstvene komisije ZZZS z dne 6. 5. 2008. Glede na navedeno je popolnoma jasno, da tožnik neupravičeno ni prihajal na delo, niti ni svoje odsotnosti opravičil. Po določilu 238/2. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora zavarovanec ravnati v skladu s prejeto odločbo imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije od dneva prejema dalje. Glede na to je jasno, da bi moral tožnik priti na delo najkasneje potem, ko je prejel odločbo imenovanega zdravnika z dne 17. 4. 2008, s katero je bila zavržena zahteva za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 4. 2008 dalje. Ker tožnik na delo ni prišel ter tudi ni opravičil svoje odsotnosti, je že iz tega jasno razvidno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilna in zakonita. Če se bo v postopku opr. št. Ps 1517/2008 izkazalo, da so bile odločbe ZZZS nepravilne, to ne bo razlog za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak izključno za morebitno odškodninsko odgovornost ZZZS.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem prereka neskladne navedbe tožene stranke in navaja, da je v socialni zadevi opr. št. Ps 1517/2008, zaradi katerega je dejansko prišlo do prekinitve predmetnega delovnega spora, prejel izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, iz katerega izhaja, da tožnik v spornem času od 1. 4. 2008 do 3. 5. 2008 ni bil zdravstveno sposoben opravljati delovne obveznosti medicinskega tehnika na zaprtem oddelku Psihiatrične bolnišnice Ljubljana. Navedeno pomeni, da mu je bil bolniški stalež neupravičeno prekinjen, saj za svoje delo ni bil zmožen. Meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je obravnavanje predmetnega delovnega spora za čas do pravnomočnosti rešitve v zadevi opr. št. Ps 1517/2008, prekinilo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje prekinilo postopek v predmetnem delovnem sporu (zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – neupravičen izostanek z dela), ker je menilo, da je rešitev tega individualnega delovnega spora odvisna od pravnomočne odločitve v socialnem sporu zadevi pod opr. št. Ps 1517/2008, v katerem je predmet spora vprašanje, ali je bil tožnik v času od 1. 4. 2008 do 3. 5. 2008 zdravstveno sposoben opravljati delovne obveznosti medicinskega tehnika v zaprtem oddelku Psihiatrične bolnišnice Ljubljana.

Po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V sporu o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela, pa mora delovno sodišče samo presoditi obstoj odpovednega razloga in v tem smislu mora na zahtevo strank tudi ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika upravičenosti delavca do odsotnosti. V kolikor gre za razlog začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, je z vidika pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pomen in utemeljenost tega razloga v okviru opredelitve pristojnosti iz 1. točke 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) pristojno presojati delovno sodišče v delovnem sporu. Z vidika pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa ob vprašanju začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni odloča sodišče v socialnem sporu (2. točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) oziroma predhodno o tem v skladu z določbami pravil odločajo organi zdravstvenega zavarovanja. Tožnikove odsotnosti z dela ni mogoče opravičiti le na podlagi potrdila o začasni zadržanosti z dela oziroma odločbe ZZZS, ampak je potrebno ugotoviti, ali je bil tožnik delo sposoben opravljati. Sodna praksa je glede tega vprašanja povsem jasna. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi opr. št. VIII Ips 201/206 z dne 13. 3. 2007 zavzelo stališče, da je ugotavljanje bolezni potrebnega zdravljenja in v tej zvezi tudi ugotavljanja vpliva zdravstvenega stanja na delovno zmožnost posameznika strokovno in medicinsko vprašanje. Sodišče v delovnem sporu pri presoji utemeljenosti razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja in morebitne odločbe socialnega sodišča o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, temveč za potrebe odločitve v delovnem sporu v okviru določb 8. člena ZPP (načelo proste presoje dokazov) tudi samo ugotavlja okoliščine upravičene odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti. Podobno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo tudi v zadevi opr. št. VIII Ips 236/2004 z dne 5. 4. 2005. Iz navedene sodbe izhaja, da mora sodišče presoditi obstoj odpovednega razloga, oziroma zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja. V tem smislu mora na zahtevo strank samo ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika opravičenosti delavca do odsotnosti.

Ker odločitev v socialnem sporu opr. št. Ps 1517/2008 ni predhodno vprašanje predmetnega individualnega delovnega spora o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela v smislu 13. člena ZPP, ni pravne podlage za uporabo 1. točke 206. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.