Jedro

Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 18. 10. 2001 in 31. 1. 2001 ter sklenilo, da se tožba v delu, v katerem tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 % pokojninske osnove od 31. 10. 2000 dalje, zavrže. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo izpodbijano sodno odločbo tako, da je dokončno odločbo tožene stranke z dne 18. 10. 2001 odpravilo, prvostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 31. 1. 2001 pa je v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je tožniku priznalo pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu v znesku 612,06 EUR (146.675,31 SIT) mesečno od 1. 11. 2000 dalje. V preostalem je pritožbo tožnika zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožnik od 10. 10. 2000 dalje razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je od 1. 11. 2000 dalje pravnomočno priznana pravica do invalidske pokojnine, ki je nezdružljiva s pravico do nadomestila. Pritožbeno sodišče je brez pravne podlage poseglo v datum njegovega priznanja, zaradi česar je prišlo do nedopustne pravne situacije, ko se pravica do nadomestila prekriva s pravico do invalidske pokojnine. Pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu gre po določbi 123. oziroma 124. člena ZPIZ lahko le invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti, pri čemer je eden od predpisanih pogojev tudi, da se upravičenec v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do dela s skrajšanim delovnim časom, prijavi zavodu za zaposlovanje. Pritožbeno sodišče je očitno spregledalo, da je tožnik od 10. 10. 2000 dalje invalid I. kategorije invalidnosti in se glede na izgubo delovne zmožnosti sploh ne more prijaviti pri zavodu za zaposlovanje. Po drugi strani pa ima tožnik pravico do invalidske pokojnine le pod pogojem prenehanja obveznega zavarovanja - v kolikor bi se tožnik moral prijaviti pri zavodu za zaposlovanje, ta pogoj ne bi bil izpolnjen. Izpodbijana sodba je tako neizvršljiva, poleg tega pa je tudi pomanjkljiva, saj iz nje ne izhaja, do kdaj se tožniku pravica do nadomestila priznava.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožniku, ki v odgovoru na revizijo ter v dopolnitvi odgovora na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. 7. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi naslednjega odstavka to ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Za postopek v socialnih sporih pa se uporablja tudi določba 65. člena ZDSS-1, po kateri v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesno dejanje tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov in je opravil pravniški državni izpit (prvi odstavek), ta določba pa se uporablja tudi za pooblaščence zavoda, ki so zaposleni pri zavodu (drugi odstavek).

8. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Pri tem mora pooblaščenec obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.

9. Pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. To pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato tudi ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.