Jedro

Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP je predvidena za primere, ko stranki sodno pisanje ni bilo vročeno in mu je bila zato odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, torej v primerih kršitve načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjavljanja. Iz podatkov spisa izhaja obstoj tega obnovitvenega razloga.

V primeru, če je vložen predlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, je tak predlog vložen pravočasno, če se vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), torej v konkretnem primeru od vročitve zamudne sodbe tožencema. Po stališču pravne teorije in sodne prakse pa zlasti v primerih, ko stranka ni prejela niti tožbe, niti sodbe, rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. V konkretni zadevi sta bila toženca že z vročitvijo zamudne sodbe seznanjena, da zoper njiju teče postopek, v katerem dotlej nista imela možnosti sodelovati.

Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je začel teči že z vročitvijo zamudne sodbe, kar pomeni, da sta toženca predlog za obnovo vložila 3. 4. 2020 prepozno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 3. 4. 2020 kot prepozen zavrglo.

2. Toženca v pritožbi proti temu sklepu navajata, da sta predlog za obnovo postopka oprla na 2. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, ker jima z nezakonitim postopanjem in sicer z opustitvijo vročitve tožbe s pozivom za odgovor na tožbo, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tega razloga za obnovo postopka pa nista mogla uveljavljati do 28. 2. 2020, ko je potekel 30-dnevni rok od vročitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, ker z dokazom napačne vročitve nista razpolagala, dokler jima ni pošta posredovala odgovora, da je sodno pošiljko vročila napačnemu naslovniku, jo pri njem prevzela in tožencema vročila 26. 3. 2020. Vse do tega dne toženca nista razpolagala z dokazom napačne vročitve in tega dokaza nista mogla uporabiti, zato rok za vložitev predloga za obnovo postopka še ni potekel. 3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa. Navaja, da sta bila toženca že z dnem vročitve zamudne sodbe 3. 10. 2019 seznanjena, da je bila zoper njiju vložena tožba ter posledično izdana zamudna sodba in bi morala že takrat ustrezno reagirati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika sta 3. 4. 2020 vložila predlog za obnovo postopka, ki je bil v obravnavani zadevi pravnomočno končan z zamudno sodbo prvostopenjskega sodišča P 32/2019 z dne 1. 10. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2169/2019. Toženca sta kot razlog navajala, da jima ni bila vročena tožba s pozivom na odgovor, zato jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP). Sodna pošiljka je bila namreč vročena napačnemu naslovniku, kar sta pritožnika izvedela šele 26. 3. 2020, ko jima je to sporočila Pošta v S. ter jima posredovala tožbo skupaj z zapisnikom o poškodovani pošiljki. Po mnenju pritožnikov je lahko začel teči 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka z dnem 27. 3. 2020. 6. Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je predvidena za primere, ko stranki sodno pisanje ni bilo vročeno in mu je bila zato odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, torej v primerih kršitve načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjavljanja. Iz podatkov spisa izhaja obstoj tega obnovitvenega razloga, saj tožencema tožba s pozivom na odgovor nanjo ni bila vročena zaradi napake pošte oziroma njenega uslužbenca pri vročanju. Zamudna sodba z dne 1. 10. 2019 pa je bila tožencema pravilno vročena dne 3. 10. 2019 in sta zoper njo vložila pravočasno pritožbo. Pritožbeno sodišče je njuno pritožbo zavrnilo in izdano zamudno sodbo potrdilo. Toženca v pritožbi zoper zamudno sodbo nista ugovarjala, da tožbe s pozivom na odgovor nanjo nista prejela.

7. V primeru, če je vložen predlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, je tak predlog vložen pravočasno, če se vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), torej v konkretnem primeru od vročitve zamudne sodbe tožencema. Po stališču pravne teorije in sodne prakse1 pa zlasti v primerih, ko stranka ni prejela niti tožbe, niti sodbe, rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. V konkretni zadevi sta bila toženca že z vročitvijo zamudne sodbe seznanjena, da zoper njiju teče postopek, v katerem dotlej nista imela možnosti sodelovati. Že pred vročitvijo sodbe pritožbenega sodišča dne 29. 1. 2020 sta tako toženca vedela za zamudno sodbo in za ta postopek ter bi se lahko zavedala tudi nezakonitosti, ki so se zgodile v postopku. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je zato začel teči že z vročitvijo zamudne sodbe, kar pomeni, da je iztekel celo že pred dnem 28. 2. 2020, ko potek roka ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Ker sta toženca predlog za obnovo vložila 3. 4. 2020, je vložen prepozno. Dejstvo, na katerega se toženca sklicujeta v pritožbi, da sta šele 26. 3. 2020 razpolagala z dokazom o napačni vročitvi (z obvestilom in zapisnikom Pošte S.), glede na zgoraj navedeno ni relevantno za presojo začetka teka roka po 2. točki prvega odstavka 396. člena ZPP.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Pritožnika sama krijeta svoje stroške, saj s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa tudi odgovor na pritožbo glede na vsebino vloge ocenjuje za nepotrebno vlogo, s katero si tožnica ni mogla koristiti, zato strošek zanjo ni bil potreben in ga krije sama (155. člen ZPP).

1 Tilen Tacol in Žiga Razdrih, Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP, revija Odvetnik, št. 4/2015; primerjaj tudi VS RS II Ips 243/2010.