Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbena trditev, da podjetje začasno ne posluje, ne more biti ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe. Začasno neposlovanje dolžnice se bo morda pokazalo kot ovira za uspešno izvedbo izvršbe, v kolikor dolžnica ne bo imela sredstev za poplačilo upnikove terjatve.
V tej fazi izvršilnega postopka pa dejstvo začasnega neposlovanja ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Slednje velja tudi za pritožbeno trditev, da je dolžnica notarski zapis podpisala pod prisilo. Dolžnica ne trdi, da je sprožila poseben pravdni postopek, v katerem izpodbija notarski zapis (primerjaj 3. odstavek 5. člena Zakona o notariatu).
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova (notarskega zapisa).
Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica in navedla, da je spremenila naslov, podjetje začasno tudi ne posluje. Notarski zapis pa je podpisala pod prisilo, sicer bi ostala brez poslovnih prostorov.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbena navedba, da je dolžnica spremenila naslov, za presojo pravilnosti odločitve prvostopnega sodišča o njenem ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, ni relevantna.
Ima le naravo obvestila sodišču o spremembi naslova dolžnice v smislu 1. odstavka 145. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. Tudi pritožbena trditev, da podjetje začasno ne posluje, ne more biti ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe. Začasno neposlovanje dolžnice se bo morda pokazalo kot ovira za uspešno izvedbo izvršbe, v kolikor dolžnica ne bo imela sredstev za poplačilo upnikove terjatve. V tej fazi izvršilnega postopka pa dejstvo začasnega neposlovanja ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Slednje velja tudi za pritožbeno trditev, da je dolžnica notarski zapis podpisala pod prisilo.
Dolžnica ne trdi, da je sprožila poseben pravdni postopek, v katerem izpodbija notarski zapis (primerjaj 3. odstavek 5. člena Zakona o notariatu). V tem primeru pa bi bilo morebitno izpodbijanje lahko le razlog za odlog izvršbe po 63. členu ZIP, ne pa razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe v času, ko ima notarski zapis kot izvršilni naslov še pravno veljavo.
Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, prvostopno sodišče pa tudi ni zagrešilo v pritožbenem postopku uradno upoštevnih kršitev (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP), je bilo potrebno dolžničino pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.
Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur.l. RS štev. 26/99).