Jedro

V 2. odstavku 72. člena zakona o prometnem davku je določen obvezen odvzem motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek po 3. točki 1. odstavka istega člena. Varstveni ukrep je torej možno izreči tudi v primeru, ko motorno vozilo ni last fizične osebe, ki je storila prekršek.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške je bila potrjena odločba Občinskega sodnika za prekrške, s katero je bil kaznovani italijanski državljan, spoznan za odgovornega prekrška po 4. točki 1. odstavka 72. člena zakona o prometnem davku ter kaznovan z denarno kaznijo. Izrečen mu je bil tudi varstveni ukrep odvzema tovornega avtomobila.

Zagovornik kaznovanega je vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je uveljavil, da je bil ukrep odvzema vozila nezakonit. Določilo 2. odstavka 72. člena zakona o prometnem davku namreč pravi, da se za prekršek, storjen po 1. odstavku istega člena, vozilo odvzame fizični osebi. Tovornjak ni bil last fizične osebe, ampak pravne osebe - firme in je bilo dejanje storjeno brez vednosti lastnika. Zato se ne more odvzeti vozilo, ki ni last fizične osebe, ki je storila prekršek. Ukrep se nanaša na tretjo osebo, ki v prekršku ni sodelovala in ni udeleženka, ampak je le udeleženo njeno prevozno sredstvo. Tako kaznovani nima nobene zveze z vozilom in je lastniku nemogoče odgovarjati za prekršek, ki ga je storil njegov delavec, in ki se le nanaša na njegovo vozilo. Iz tega razloga je predlagal, da se odločba v tistem delu, ki se nanaša na varnostni ukrep, razveljavi ali celo odpravi in da se vozilo vrne lastniku v last in posest. Vrhovnemu sodišču je tudi predlagal, da izda odredbo, s katero zadrži prodajo zaseženega vozila.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

V 2. odstavku 72. člena zakona o prometnem davku je določen obvezen odvzem motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek po 3. točki 1. odstavka istega člena. Varstveni ukrep je torej možno izreči tudi v primeru, ko motorno vozilo ni last fizične osebe, ki je storila prekršek. Takšna pravna ureditev je tudi v skladu z 2. in 3. odstavkom 37. člena zakona o prekrških. Po 2. odstavku navedenega člena zakona o prekrških se namreč predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, smejo odvzeti tudi, če niso storilčeva last, v primerih, ki jih določa zakon. Glede na 3. odstavek navedenega člena zakona o prekrških se z zakonom, ki določa prekršek, sme določiti obvezen odvzem predmetov in takšen obvezen odvzem je predviden v prej omenjenem 2. odstavku 72. člena zakona o prometnem davku. Organ prve in druge stopnje sta torej glede odvzema vozila ravnala zakonito.

Glede na takšno odločitev Vrhovnega sodišča ni prišel v poštev tudi dodatni predlog zagovornika, da naj bi namreč Vrhovno sodišče odložilo izvršitev pravnomočne odločbe.