Jedro

O pogojnem odpustu (v zvezi z njim tožnik zahteva dodelitev BPP) odloča komisija za pogojni odpust (glej prvi odstavek 105. člena ZIKS-1), ki o odločitvi izda pisno odločbo (prvi odstavek 107. člena ZIKS-1). To odločbo pa komisija za pogojni odpust izda po določbah ZUP. ZIKS-1 namreč v prvem odstavku 8. člena določa, katere odločitve se sprejemajo v postopku po določbah ZUP, med njimi pa je tudi odločba, ki jo izda komisija za pogojni odpust (glej prvi odstavek 8. člena v povezavi s 107. členom ZIKS-1). Ker torej komisija za pogojni odpust odločitev izda po določbah ZUP, gre skladno z drugim odstavkom 2. člena ZUP za upravno zadevo. Za upravni postopek (ki ni sodni postopek) oziroma vlaganje vlog ali pravnih sredstev v upravnem postopku pa BPP (kar velja tudi za BPP v obliki pravnega svetovanja) po določbah ZBPP ni mogoče dodeliti.

V 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je določeno, da organ s sklepom zahtevo stranke zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Toženka je ugotovila, da je bilo o tožnikovih zahtevkih za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje in II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 že pravnomočno odločeno, v zvezi s tožnikovim zahtevkom za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem III. stopnje oziroma za vložitev ZVZ, pa se je v času odločanja toženke, o isti zadevi že vodil upravni postopek.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je dne 7. 2. 2024 izdala odločbo in sklep Bpp 74/2024, s katerima je odločila, da se tožnikova prošnja z dne 18. 1. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za sestavo pravnega mnenja glede pogojnega odpusta zavrne (I. točka izreka), in sklenila, da se tožnikova prošnja z dne 18. 1. 2024 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I., II., in III. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2020 oziroma za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: ZVZ) zavrže (II. točka izreka).

2.V obrazložitvi odločbe in sklepa toženka uvodoma pojasni, da je tožnik dne 18. 1. 2024 vložil prošnjo, iz katere izhaja, da prosi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I., II. in III. stopnje (ZVZ) v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 ter za sestavo pravnega mnenja glede pogojnega odpusta in prestajanja kazni v tujini. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP pa je predlagal odvetnika A. A. iz Ljubljane.

3.Toženka v nadaljevanju navede, da mora v skladu z določbami 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) prosilec za dodelitev BPP kumulativno izpolnjevati tako materialni oziroma subjektivni kriterij, kot tudi objektivni oziroma vsebinski kriterij iz 24. člena ZBPP, ter povzame določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Toženka povzema še določbe 7. člena ZBPP, ki določajo, v katerih zadevah se BPP lahko dodeli, ter določbe 1. člena ZBPP glede namena in pomena BPP ter kaj se po ZBPP šteje kot sodno varstvo.

4.Toženka pojasni, da je pri odločanju pregledala tožnikovo prošnjo in k njej priloženi sklep Višjega sodišča v Kopru VI Kp 64337/2022 z dne 5. 1. 2024 ter zadeve Bpp 844/2022, Bpp 885/2022, Bpp 6/2023, Bpp 361/2023 in Bpp 773/2023 (sedaj Bpp 123/2024) in Bpp 1141/2023.

5.V zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v delu, kjer prosi za sestavo pravnega mnenja glede prestajanja kazni v tujini, toženka ugotavlja, da je tožnik v zvezi s slednjim že vložil prošnjo dne 15. 1. 2024, za katero mu je bila z odločbo Bpp 46/2024 z dne 17. 1. 2024 dodeljena BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku zaradi preučitve pravnega položaja tožnika in sestave pisnega pravnega mnenja glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini, v skupnem trajanju do ene ure.

6.V zvezi s tožnikovim zahtevkom za dodelitev BPP za izdelavo pravnega mnenja glede pogojnega odpusta toženka navaja, da ni v zvezi s sodnim postopkom in ne gre za katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov določenih z zakonom, zato ne gre za sodno uveljavljanje varstva pravic v smislu 1. in 7. člena ZBPP, posledično pa tudi ni pravne podlage za dodelitev BPP v predmetni zadevi. S sklicevanjem na sodno prakso toženka navede, da po ZBPP BPP ni mogoče dodeliti za vsakršno pravno zastopanje in svetovanje, temveč le za tisto, ki je (poleg rednih sodnih postopkov) vezano na formalno, z zakonom urejeno izvensodno poravnavanje pred organi, institucijami ali osebami v RS, ki jih za to pooblašča zakon, tak namen pa izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZBPP. Toženka še navaja, da je tožnik po pooblaščencu že predhodno vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s sestavo pravnega mnenja glede prestajanja kazni v tujini ter da bi lahko že v okviru slednje zaprosil tudi za dodelitev BPP za mnenje glede pogojnega odpusta, česar pa ni storil. S takim postopanjem se po mnenju toženke zasleduje zgolj cilj izposlovati novo oziroma dodatno odločbo o BPP, s čimer pa se očitno zlorablja možnost BPP. Po oceni toženke tožnik za zahtevke s podobno in sorodno vsebino ne bi vedno znova uporabil pravnih storitev, če bi mu finančni položaj to omogočal. Navedeni zahtevek je po mnenju toženke tako v nasprotju tudi s 24. členom ZBPP.

7.Toženka v nadaljevanju ugotavlja, da je bilo o zahtevku tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 že pravnomočno odločeno z odločbama toženke Bpp 844/2022 z dne 16. 12. 2022 in Bpp 361/2023 z dne 18. 4. 2023 ter odločbo in sklepom Bpp 885/2022 z dne 30. 12. 2022. V zvezi z zahtevkom za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem III. stopnje oziroma za vložitev ZVZ zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 64337/2022 z dne 10. 8. 2023, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 z dne 13. 4. 2023, pa toženka ugotavlja, da se o isti zadevi že vodi upravni postopek Bpp 123/2024. Na podlagi navedenega je toženka s sklicevanjem na 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) zaključila, da je prošnja tožnika v tem delu nedovoljena ter jo v tem delu zavrgla. Toženka je ugotovila še, da se v zvezi s tožnikovim zahtevkom za dodelitev BPP v zvezi s sestavo pravnega mnenja glede prestajanja kazni v tujini o isti zadevi že vodi upravni postopek Bpp 46/2024.

8.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo in sklep vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo in sklep spremeni tako, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP, pri čemer naj se kot izvajalca BPP določi odvetnika A. A. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9.V tožbi tožnik navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje glede pogojnega odpusta in glede vložene ZVZ. Navaja, da toženka glede vložene ZVZ oziroma celotnega zastopanja pred sodiščem III. stopnje še ni izdala pozitivne oziroma dokončne odločbe o dodelitvi BPP, tako da ne gre za že razsojeno zadevo. Toženka je njegovo prošnjo zavrnila, saj naj vsebinsko ne bi bila utemeljena, kar pa po njegovem mnenju ne drži, saj je bil ZVZ toženki posredovan, tako da je bil vsebinski pogoj izpolnjen. Navaja še, da je toženka njegovo prošnjo neutemeljeno zavrnila ter da jo v drugih podobnih primerih odobrava. Kot primer navaja zadevo Bpp 70/24, ko je bila prosilcu odobrena BPP za isto pravno zadevo glede pogojnega odpusta, ter zadevo Bpp 992/23, ko je bila prosilcu odobrena BPP za vložitev ZVZ v zvezi s sodbo glede storitve kaznivega dejanja po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Tožnik meni, da je bil postavljen v očitno neenak položaj, s tem pa so mu bile kršene pravice iz 2., 14., 21. in 23. člena Ustave, kot tudi pravice iz 5. in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP). Navaja še, da se toženka ne more postaviti v vlogo Vrhovnega sodišča in v naprej oceniti, da pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem ne bodo uspešna.

10.V nadaljevanju tožbe tožnik povzema zakonske določbe, relevantne za presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP, ter navaja, da bo, če mu BPP ne bo odobrena, moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave in mu okrnilo sredstva za preživetje, to pa je v nasprotju z ZBPP. Zatrjuje še, da je z izpodbijano odločbo in sklepom zaradi svojega stanu (kot brezposeln pek) diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci, katerim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. S tem je tožniku kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave v povezavi s 1. členom ZBPP, po katerem je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine. Po mnenju tožnika sta izpodbijana odločba in sklep pomanjkljivo obrazložena, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Kot predlagane dokaze je v tožbi navedel izpodbijano odločbo in sklep, druge odločbe in sklepe ter svoje zaslišanje.

11.Tožba s prilogami je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis Bpp 74/2024, ki se nanaša na zadevo.

12.Sodišče je za dan 26. 9. 2024 v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo. Stranki sta bili nanj pravilno in pravočasno vabljeni ter opozorjeni na posledice izostanka, vendar se nobena od strank naroka za glavno obravnavo ni udeležila in izostanka tudi ni opravičila. Sodišče je zato na podlagi določbe tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, na podlagi pisnega gradiva strank in dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijanega akta.

K I. točki izreka

13.Tožba ni utemeljena.

14.Tožnik v obravnavanem upravnem sporu izpodbija zakonitost odločbe in sklepa, s katerima je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 18. 1. 2024 za dodelitev BPP za sestavo pravnega mnenja glede pogojnega odpusta ter zavrgla tožnikovo prošnjo z dne 18. 1. 2024 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I., II., in III. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2020 oziroma za vložitev ZVZ. Sodišče pripominja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe in sklepa ter upravnega spisa lahko razbrati, da je tožnik s prošnjo z dne 18. 1. 2024 zahteval dodelitev BPP tudi v zvezi s prestajanjem kazni v tujini, o čemer toženka z izpodbijano odločbo in sklepom ni odločila (v izreku), je pa v obrazložitvi navedla, da je bila tožniku v zvezi s tem zahtevkom z odločbo Bpp 46/2024 z dne 17. 1. 2024 BPP že dodeljena BPP. Ker tožnik zahtevka za dodelitev BPP v zvezi s prestajanjem kazni v tujini v tožbi niti ne omenja in torej izpodbijanega akta v tem delu ne izpodbija, to ni bilo predmet presoje v tem upravnem sporu.

15.Po presoji sodišča je odločitev toženke o zavrnitvi in zavrženju tožnikove prošnje za BPP zakonita, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi in sklepu ter še dodaja, kot sledi v nadaljevanju te obrazložitve.

Glede tožnikove prošnje za dodelitev BPP za sestavo pravnega mnenja glede pogojnega odpusta

16.Glede na navedeno v rubriki "Podatki o zadevi" v obrazcu BPP št. 1, s katerim je tožnik podal obravnavano prošnjo, in v prilogi k tej prošnji, je toženka utemeljeno štela, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo pravnega mnenja glede pogojnega odpusta v zvezi z zadevo I K 64337/2022 Okrožnega sodišča v Kopru, ni povezana s sodnim postopkom, niti s katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov, ki so določene z zakonom.

17.Tožnik je v prošnji uveljavljal dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP. Po tretjem odstavku tega člena se za pravno svetovanje šteje (zgolj) preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s petim odstavkom 24. člena ZBPP se BPP za pravno svetovanje po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena. Pri vsem navedenem pa je treba upoštevati temeljni princip ZBPP, to je, da se pravna pomoč po tem zakonu zagotavlja zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP), kar velja tudi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja.

18.O pogojnem odpustu (v zvezi z njim tožnik zahteva dodelitev BPP) odloča komisija za pogojni odpust (glej prvi odstavek 105. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, v nadaljevanju: ZIKS-1), ki o odločitvi izda pisno odločbo (prvi odstavek 107. člena ZIKS-1). To odločbo pa komisija za pogojni odpust izda po določbah ZUP. ZIKS-1 namreč v prvem odstavku 8. člena določa, katere odločitve se sprejemajo v postopku po določbah ZUP, med njimi pa je tudi odločba, ki jo izda komisija za pogojni odpust (glej prvi odstavek 8. člena v povezavi s 107. členom ZIKS-1). Ker torej komisija za pogojni odpust odločitev izda po določbah ZUP, gre skladno z drugim odstavkom 2. člena ZUP za upravno zadevo. Za upravni postopek (ki ni sodni postopek) oziroma vlaganje vlog ali pravnih sredstev v upravnem postopku pa BPP (kar velja tudi za BPP v obliki pravnega svetovanja) po določbah ZBPP ni mogoče dodeliti. Drugačna razlaga je v nasprotju z določbami in namenom ZBPP, ki je že v njegovem 1. členu jasno opredeljen. Sodišče še dodaja, da je sicer zoper odločbo komisije za pogojni odpust mogoč upravni spor (v zvezi s tem pa je dodelitev BPP mogoča), vendar tožnik niti v prošnji za BPP niti v predmetni tožbi navedb v tej smeri ni podal.

Glede tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I., II., in III. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2020 oziroma za vložitev ZVZ

19.V 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je določeno, da organ s sklepom zahtevo stranke zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

20.Toženka je ugotovila, da je bila:

-z odločbo Bpp 844/2022 z dne 16. 12. 2022, ki je postala pravnomočna dne 8. 3. 2023, tožniku dodeljena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na I. stopnji v postopku Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 64337/2022, ki se vodi zoper tožnika kot obdolženca, in sicer od 7. 12. 2022 dalje do vročitve odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi;

-z odločbo in sklepom Bpp 885/2022 z dne 30. 12. 2022, ki sta postala pravnomočna dne 10. 2. 2023, tožniku dodeljena redna BPP za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepe prvostopenjskega sodišča, izdane v postopku Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I Kpr 64337/2022 pred sodiščem I. stopnje, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo, in sicer od 20. 12. 2022 do vročitve odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi;

-z odločbo Bpp 361/2023 z dne 18. 4. 2023, ki je postala pravnomočna dne 26. 5. 2023, tožniku dodeljena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje v postopku Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 64337/2022, ki se vodi zoper tožnika kot obdolženca, in sicer do vročitve sodne odločbe II. stopnje;

-z odločbo Bpp 773/2023 z dne 9. 10. 2023 zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem III. stopnje oziroma za vložitev ZVZ zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 64337/2022 z dne 10. 8. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 z dne 13. 4. 2023. Zadeva je bila s sodbo Upravnega sodišča III U 201/2023-6 z dne 25. 1. 2024 vrnjena toženki v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je toženka z odločbo Bpp 123/2024 z dne 7. 2. 2024, ki v času odločanja toženke še ni bila pravnomočna, prošnjo tožnika ponovno zavrnila;

21.Na podlagi navedenega je toženka nadalje ugotovila, da je bilo o tožnikovih zahtevkih za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje in II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 že pravnomočno odločeno, v zvezi s tožnikovim zahtevkom za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem III. stopnje oziroma za vložitev ZVZ, pa se je v času odločanja toženke, o isti zadevi že vodil upravni postopek.

22.Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki je podlaga tudi pri odločanju v tem upravnem sporu (tretji odstavek 58. člena ZUS-1), je toženka po presoji sodišča pravilno uporabila določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in tožnikovo prošnjo, v zvezi z zahtevki za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I., II., in III. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2020 oziroma za vložitev ZVZ, pravilno zavrgla.

Sklepno

23.Glede sklicevanja tožnika na odločitve toženke v drugih podobnih primerih sodišče pojasnjuje, da presoja zakonitosti teh odločitev ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Pa tudi sicer je s tožbenimi navedbami povezano dejansko stanje v tem sodnem postopku, ob neopravljeni glavni obravnavi, ostalo neizkazano, tudi glede kršitev določb Ustave in EKČP, ki jih sicer posplošeno tožnik zatrjuje v tožbi. Tožnik se z uspehom ne more sklicevati niti na kršitve pravil postopka, ki bi se lahko sanirale z opravljeno glavno obravnavo, pri čemer sodišče dodaja, da je izpodbijana odločitev obrazložena tako, da sodišču omogoča presojo njene zakonitosti. Ker izpodbijana odločitev ne temelji na stališču, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, so vse s tem povezane tožbene navedbe za odločitev nerelevantne.

24.Glede na navedeno sodišče zaključuje, da sta izpodbijana odločba in sklep zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

25.Ker je tožnik v tožbi predlagal, da o njej odloči Upravno sodišče v Ljubljani, sodišče še pojasnjuje, da je krajevna pristojnost upravnega sodišča določena z zakonom, v 9. členu ZUS-1. Tožnik se je ob vložitvi tožbe nahajal v ZPKZ Koper, izpodbijano odločbo in sklep pa je izdalo Okrožno sodišče v Kopru, zato je na podlagi določbe 2. alineje tretjega odstavka 9. člena ZUS-1 za odločanje o predmetni tožbi pristojen zunanji oddelek Upravnega sodišča v Novi Gorici.

K II. točki izreka

26.Izrek o stroških tega postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

27.Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača.

-------------------------------

1V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP se BPP lahko dodeli (med drugim) za pravno svetovanje.

2Primerjaj s sodbo tega sodišča III U 153/2020 z dne 24. 9. 2020.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 26, 26/1, 26/1-1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 2, 2/2, 129, 129/1, 129/1-4 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (2000) - ZIKS-1 - člen 8, 8/1, 105, 105/1, 107, 107/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.