Jedro

Toženka je v obravnavanem primeru izpolnila le tožničin denarni zahtevek, preostalega pa ni pripoznala. Pravdni stranki sta torej v pravdi deloma uspeli, zato druga drugi dolgujeta povračilo sorazmernega dela njunih potrebnih pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih tožena stranka dolguje tožeči stranki, zniža za 660,62 EUR (na 54,00 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 115,46 EUR stroškov pritožbenega postopka, v osmih dneh po prejemu tega sklepa, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je potem, ko je tožnica umaknila tožbo, ustavilo postopek. Hkrati je sklenilo, da mora toženka tožnici povrniti 714,62 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Toženka se je pritožila zoper stroškovno odločitev. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Navaja, da nasprotna tožba ni bila potrebna, saj je zadoščal že tožničin odgovor na tožbo v pravdi V P 000/2016. Ko je toženka v navedeni pravdi umaknila tožbo, je tožnica izgubila pravni interes za svojo nasprotno tožbo. Pogodbeno razmerje med pravdnima strankama je prenehalo že 20. 7. 2015, ko je tožnica odstopila od pogodbe, zato ji je toženka vrnila 100,00 EUR. Sodišče se ni ustrezno opredelilo do toženkinih trditev, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Toženka nasprotnega tožbenega zahtevka nikakor ni pripoznala. Umik nasprotne tožbe pomeni, da tožnica s svojo tožbo ni uspela. Do povrnitve pravdnih stroškov je upravičena toženka. Poleg tega je sodišče napačno odmerilo stroške. Vsa procesna dejanja niso bila potrebna, zlasti ne narok za glavno obravnavo 17. 10. 2018. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnica je s tožbo zahtevala razveljavitev pogodbenega razmerja s toženko, podrejeno ugotovitev njegove ničnosti, ter plačilo (vračilo) zneska 100,00 EUR, ki ga je v zvezi s spornim nakupom že plačala toženki. Kot vrednost spornega predmeta je navedla znesek 1.470,00 EUR. Na prvem naroku (17. 10. 2018) je tožbo umaknila, ker ji je toženka istega dne nakazala 100,00 EUR.

6. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora po prvem odstavku 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Toženka je v obravnavanem primeru izpolnila le tožničin denarni zahtevek, preostalega pa ni pripoznala. Pravdni stranki sta torej v pravdi deloma uspeli, zato druga drugi dolgujeta povračilo sorazmernega dela njunih potrebnih pravdnih stroškov (drugi odstavek 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP). Sodišče bi jih moralo za tožnico odmeriti od zneska 100,00 EUR, za toženko pa od preostale vrednosti spornega predmeta.

7. Ker je tožnica umaknila tožbo, za odločitev o stroškovnem zahtevku ni bistveno, ali in do kdaj je obstajal njen pravni interes za tožbo. Brez dvoma pa je bila tožba za plačilo 100,00 EUR potrebna, prav tako stroški zanjo, saj je toženka navedeni znesek vrnila tožnici šele tik pred prvim narokom v tej pravdi. Ali bi tožnica, ki je uresničila svoje odstopno upravičenje, lahko uspela v pravdi tudi z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, pa glede na umik tožbe ni več pomembno. Odveč je zato pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep o tem nima razlogov.

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo, tako da jo je mogoče preizkusiti, zato ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnici kljub umiku tožbe pripada povračilo za vse njene pravdne stroške.

9. Sodišče druge stopnje je zato toženkini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP).

10. Stroške je odmerilo po veljavni odvetniški in taksni tarifi, za tožnico od zneska 100,00 EUR in za toženko od zneska 1.370,00 EUR. Tako odmerjeni tožničini stroški znašajo 225,35 EUR, obsegajo pa plačilo za sestavo tožbe (200 točk – tar. št. 18/1), za zastopanje na naroku (50 točk – tar. št. 20/3), urnino (50 točk), 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV in 54,00 EUR sodne takse za tožbo. Tožnica ni upravičena do priglašene nagrade za posvet (tar. št. 39/1), ker ni šlo za samostojno storitev, in do priglašene nagrade za sestavo prve pripravljalne vloge, ker to procesno dejanje glede na enostavnost zadeve ni bilo smotrno.

11. Toženkini potrebni pravdni stroški znašajo skupaj 171,35 EUR. Obsegajo plačilo za odgovor na tožbo (300 točk – tar. št. 18/1), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Tudi toženka ni upravičena do priglašene nagrade na pripravljalno vlogo, iz enakega razloga kot tožnica. Za razliko od tožnice ji ne pripada niti plačilo za zastopanje na naroku, vključno s potnimi stroški za ta narok. Toženka bi gotovo lahko nakazala tožnici dolgovanih 100,00 EUR že prej. V tem primeru do razpisa naroka ne bi prišlo, pravdni stranki pa bi se izognili izdatkom za pristop na narok. Te stroške je torej zakrivila toženka, ki je plačilo izvršila tik pred narokom in več kot tri leta po tožničinem odstopu od pogodbe.

12. Po medsebojnem pobotanju ostane 54,00 EUR, ki jih toženka dolguje tožnici na račun stroškov postopka. Sodišče druge stopnje je zato znesek stroškov, ki ga je tožnici prisodilo sodišče prve stopnje, znižalo za 660,62 EUR.

13. Toženka pa je glede na doseženi pritožbeni uspeh upravičena do povračila sorazmernega dela svojih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi te je sodišče odmerilo v skladu z veljavno odvetniško in taksno tarifo, in sicer od zneska 660,62 EUR. Skupaj znašajo 115,46 EUR. Obsegajo nagrado za sestavo pritožbe (100 točk – tar. št. 21/2), 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV in 40,80 EUR sodne takse za pritožbo. Če bo tožnica s plačilom zamujala, bo toženki od navedenega zneska po poteku izpolnitvenega roka dolgovala še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 299. člena in prvim odstavkom 378. člena Obligacijskega zakonika).