Jedro

Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca mejaša le v skrajnih točkah tromeje, ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s pravnomočnim sklepom odločilo o poteku meje. Z izpodobijanim sklepom pa je odločilo še o stroških postopka, in sicer tako, da je ugotovilo, da znašajo skupni stroški 1.835,36 EUR, da je prva nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagateljem polovico navedenih skupnih stroškov v znesku 917,68 EUR, predlagateljem pa je dolžna plačati tudi separatne stroške v višini 954,61 EUR. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške postopka razen tistega dela stroškov predlagateljev, ki so jim bili priznani kot separatni stroški.

Proti takšni odločitvi je prvonasprotna udeleženka (v nadaljevanju pritožnica) vložila pravočasno pritožbo s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep ter plačilo stroškov naloži predlagateljem oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da nasprotnim udeležencem O.B. in J. S. sploh ni naložilo povrnitve stroškov nepravdnega postopka in tega tudi ni obrazložilo s tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Meni, da bi morali stroške postopka v celoti kriti predlagatelji, saj sama ni zakrivila začetka nepravdnega postopka, ki je tekel izključno v korist in na pobudo predlagateljev. Nepravilna pa je tudi odločitev, da je dolžna nositi separatne stroške. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da izvedenec ni mogel pred prvim narokom narediti predhodnih meritev zaradi njenega ravnanja. Sodišče sploh ne navede, kdo naj bi meritve preprečil, nasprotna udeleženka ali njen pooblaščenec. Prav tako ne navede, s kakšnim ravnanjem naj bi nekdo od navedenih oseb preprečil meritve. Nasprotna udeleženka pojasnjuje, da ne ona in ne njen pooblaščenec nista storila ničesar, da bi preprečila meritve. Njena zahteva, da bi moralo biti pri odmeri prisotno sodišče, je legitimna in dopustna, in ne bi smela biti sankcionirana. Poleg tega so stranke na naroku pokazale potek meje, torej ni bil nepotreben. Nasprotna udeleženka tudi ni dolžna kriti stroškov udeležbe F. K., saj je imela na tem naroku pooblaščenca in njena udeležba ni bila potrebna. Prav tako ni zakrivila stroškov za narok dne 8.12.2006. Predlog za izločitev sodnice je pravica, ki jo zagotavlja zakon, nasprotna udeleženka pa je ta svoj predlog tudi ustrezno utemeljila. Prav tako ni zakrivila stroškov za narok dne 8.10.2007. Ni jasno, kdo naj bi nasprotoval zamejničenju, nasprotna udeleženka ali njen pooblaščenec. Samo nasprotovanje ne pomeni preprečitve zamejničenja. Sodišče ni navedlo vzroka za udeležbo policistov na naroku dne 18.10.2007, kar je bil po mnenju nasprotne udeleženke drastičen in nepotreben ukrep.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravna podlaga za stroškovno odločitev v obravnavani zadevi je v določilih 35. in 139. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Po določbi 1. odst. 35. čl. ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Glede skupnih stroškov pa ZNP v 2. odst. 35. čl. določa, da glede njih sodišče odloči v kakšnem razmerju naj jih udeleženci trpijo. Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca O.B. ter J. S. mejaša le v skrajnih točkah tromeje ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških. Razlog za takšno svojo odločitev je sodišče v izpodbijanem sklepu tudi navedlo, zato ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijana odločitev o tem nima razlogov.

Nasprotna udeleženka pa se tudi neutemeljeno upira odločitvi o povrnitvi separatnih stroškov. Po določilu 5. odst. 35. čl. ZNP mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Nasprotna udeleženka se spreneveda, ko navaja, da ni preprečila izvedencu oprave predhodnih meritev še pred prvim narokom za glavno obravnavo dne 24.10.2006. Sodišče prav zaradi njenega ravnanja na naroku ni moglo opraviti drugih dejanj, ki bi jih s sodelovanjem izvedenca lahko opravilo. Pri tem je prvostopenjsko sodišče razširilo svoj sklep o določitvi naroka na kraju samem in postavitvi izvedenca geometra z odredbo izvedencu, da opravi predhodno meritev pred opravo naroka na kraju samem, prav na pobudo nasprotne udeleženke, ki jo je podala v pripravljalni vlogi z dne 19.6.2006 in v kateri je predlagala, da izvedenec pregleda in preveri historične podatke stanja prvotne parcele št. 9 vse od leta 1826 do današnjega dne ter opravi podrobne izmere vseh parcel. Na samem naroku pa je izvedenec povedal, da je bil dvakrat na kraju samem, vendar pa mu nasprotna udeleženka ni dovolila opraviti ogleda.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek nasprotne udeleženke, da ni dolžna kriti stroškov ene od predlagateljic, ki je bila prisotna na naroku kljub hkratni prisotnosti njenega pooblaščenca, saj gre za predlagateljičino pravico.

Neutemeljeno nasprotna udeleženka tudi zatrjuje, da s tem, ko je zahtevala izločitev sodnice ni zakrivila neoprave naroka, saj je le izkoristila svojo pravico, ki jo zagotavlja zakon. Iz podatkov spisa izhaja, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke predlagal preklic naroka, ki se je vršil 8.12.2006, češ da ima istega dne pri sodišču razpisan pomemben narok v drugi zadevi. Prvostopenjsko sodišče naroka ni preklicalo, saj se je prepričalo, da je med obema narokoma na razpolago dovolj časa. Nasprotna udeleženka je nato na naroku predlagala sodničino izločitev. Pritrditi je treba pritožbi, da gre za strankino pravico, ki pa je stranka ne sme zlorabiti. Omenjena zahteva za izločitev sodnice je bila zavrnjena po predsednici sodišča, ki je v razlogih navedla, da je bila zahteva za izločitev podana izključno zaradi zavlačevanja postopka. Pri tem je treba še navesti, da je nasprotna udeleženka večkrat predlagala izločitev sodnice in tudi večkrat predlagala delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. Pravilna pa je tudi odločitev o naložitvi separatnih stroškov nastalih zaradi naroka z dne 18.10.2007. Ta narok se je vršil po krivdi nasprotne udeleženke oziroma njenega pooblaščenca, ki je na predhodnem naroku 6.9.2007 izvedencu prepovedal označitev meje v naravi. Že na tem naroku je sodišče opozorilo nasprotno udeleženko, da bo za to razpisan ponovni narok in da bo dano zaprosilo policiji, da naj na naslednjem naroku nudi sodišču asistenco. Narok, ki se je vršil 18.10.2007 in navzočnost policije na njem, je bila torej pogojevana z nedopustnim ravnanjem pooblaščenca nasprotne udeleženke, zato je dolžna kriti stroške tega naroka.

Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP).