Jedro

Ker v opisu obdolženkine neprištevnosti oz. ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ni navedeno, zaradi katere duševne motnje ali bolezni obdolženka ni mogla razumeti pomena svojega dejanja niti imeti v oblasti svojega ravnanja, ni mogoče preizkusiti, ali gre za neprištevnega storilca.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe obdolžene AA se po uradni dolžnosti izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za ukrep varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti zavrne in se postopek ustavi.

II. Stroški postopka, potrebni izdatki obdolženca, njene zagovornice in nagrada zagovornice, bremenijo proračun sodišča.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženi AA izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ker naj bi storila protipravno dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1. Odločilo je tudi, da se bo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti izvajal v ambulanti Psihiatrične klinike ... in sicer najdlje dve leti, pri čemer bo sodišče po preteku šestih mesecev ponovno odločalo o tem, ali je obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti še potrebno. Odločilo je tudi o premoženjskopravnem zahtevku in obdolženki naložilo, da oškodovanki BB dolžna plačati znesek 760,00 EUR, oprostilo pa jo je plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), nagrado in potrebne izdatke zagovornice, ki je bila obdolženki postavljena po uradni dolžnosti, pa je v skladu s prvim odstavkom 97. člena ZKP naložilo v breme proračuna.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila obdolženka brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter smiselno predlagala ustavitev postopka.

3. Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti ugotovilo kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženke, zato je spremenilo izpodbijani sklep ter postopek za izrek varnostnega ukrepa ustavilo.

4. V opisu obdolženkine neprištevnosti namreč ni konkretizirana njena duševna motnja. Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, motenega obnašanja (vedenja) in prizadetosti, spoznavanja ter spominjanja. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, njegovo funkcioniranje je slabše in manj učinkovito rešuje vsakdanje probleme. Znanih je veliko duševnih motenj, ki jih zdravniki diagnosticirajo po mednarodni klasifikaciji bolezni.

5. Ker v opisu obdolženkine neprištevnosti oziroma ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ni navedeno zaradi katere duševne motnje (bolezni) obdolženka ni mogla razumeti pomena svojega dejanja niti imeti v oblasti svojega ravnanja, je opis pomanjkljiv in ostaja le na abstraktni ravni. Opis varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti mora vsebovati poleg konkretizacije abstraktnih znakov kaznivega dejanja tudi konkretizacijo duševne motnje, saj je v nasprotnem primeru opis tako pomanjkljiv, da ga ni mogoče preizkusiti v smislu, ali storilec ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, kar pomeni, da ni mogoče preizkusiti ali gre za neprištevnega storilca.

6. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da obstajajo razlogi iz četrtega odstavka 492. člena ZKP in ne gre za primer iz šestega odstavka 492. člena ZKP je odločilo, da se predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti zavrne in se postopek ustavi.

7. Glede na takšno odločitev pritožbenega sodišča je pritožbeno sodišče tudi odločilo o stroških kazenskega postopka v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP in stroške kazenskega postopka kot tudi potrebne izdatke obdolženke in njene zagovornice ter nagrado zagovornice naložilo v breme proračuna.