Jedro

1. Ker dosedanja kolektivna pogodba vsebuje tudi količnike za obračun zdravniškega dodatka, bi pomenila ugoditev zahtevku, da se zdravnikom obračuna višji zdravniški dodatek, spremembo oziroma dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

2. Ob spremembah oziroma dopolnitvah kolektivne pogodbe pa tudi v drugih primerih, ko se stranke ne sporazumejo o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij, lahko pride do pravnih sporov med strankami kolektivne pogodbe iz 1. točke 6. člena ZDSS. Če je za reševanje teh sporov kolektivna pogodba predvidela arbitražo ali miritveni postopek, je to procesna predpostavka za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Predlagatelj je predlagal, da sodišče v kolektivnem delovnem sporu ugotovi, da prvi nasprotni udeleženec, to je Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana, ni izvršil prvega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 39/98) in z letom 2000 ni uskladil plač zdravnikov s plačami sodnikov ter hkrati predlagal, da sodišče za čas od 1.1.2000 dalje samo izvede uskladitev zdravniških dodatkov, tako da se zdravnikom na posameznih delovnih mestih obračunajo in izplačajo mesečni dodatki v določenih vrednostih obračunskega količnika. Sodišče prve stopnje je (na ugovor prvega nasprotnega udeleženca) predlog zavrglo z utemeljitvijo, da niso podane procesne predpostavke za uveljavljanje sodnega varstva iz 15. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94), ker je v Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu KP za zdravnike in zobozdravnike - Ur. l. RS, št. 14/94, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98 in 46/98) določen postopek za mirno rešitev spora, ki predhodno ni bil sprožen.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga predlagatelj revizijo, formalno iz vseh v prvem odstavku 370. člena ZPP (prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/03) navedenih revizijskih razlogov.

Navaja, da sta sodišči zmotno presojali določbe KP za zdravnike in zobozdravnike, v katerih je predviden postopek za mirno rešitev spora med strankama kolektivne pogodbe le za primere, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe ali o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij. V predmetnem kolektivnem delovnem sporu pa gre za spor o izvrševanju kolektivne pogodbe iz 1. točke 6. člena ZDSS, za katerega predhodni postopek za mirno rešitev spora ni določen.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in obema nasprotnima udeležencema, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo, pod pogoji iz prvega in četrtega odstavka 384. člena ZPP pa tudi izpodbijani sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Predlagatelj v reviziji ne konkretizira bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se le pavšalno sklicuje. Zato sodišče v tej smeri izpodbijanega sklepa ni preizkušalo.

V zvezi z materialnopravnim preizkusom izpodbijanega sklepa revizijsko sodišče ugotavlja, da sta obe nižji sodišči svojo odločitev utemeljeno oprli na določbe 4. točke obligacijskega dela KP za zdravnike in zobozdravnike, ki določa, da se za reševanje sporov med strankami kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnim pogajanjem, ustanovi komisija za pomirjanje in arbitražni svet. Hkrati določa, da se šteje, da gre za spor med strankami kolektivne pogodbe, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi pogodbe ali o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij. Ob taki opredelitvi spora med strankami kolektivne pogodbe revizijsko sodišče poudarja, da med te spore ne spadajo le interesni spori, do katerih prihaja praviloma pri sklepanju kolektivne pogodbe in po svoji naravi niso primerni za reševanje pred sodiščem, temveč tudi pravni spori med strankami iz 1. točke 6. člena ZDSS, do katerih lahko pride ob spremembah oziroma dopolnitvah kolektivne pogodbe, pa tudi v primerih, ko se stranke ne sporazumejo o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerjih. Med tovrstne spore pa se uvršča spor o realizaciji Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, kot je opredeljen v predlagateljevem predlogu. Ker dosedanja KP za zdravnike in zobozdravnike vsebuje tudi opredeljene količnike za obračun zdravniškega dodatka, bi pomenila ugoditev zahtevku, da se zdravnikom na posameznih delovnih mestih obračuna zdravniški dodatek po dodatnih vrednostih obračunskega količnika, gotovo spremembo oziroma dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

Revizijsko sodišče poudarja, da prihaja določba 15. člena ZDSS, ki določa sprožitev postopka za mirno rešitev spora za procesno predpostavko za uveljavljanje sodnega varstva pred delovnim in socialnim sodiščem, praviloma v poštev pri uveljavljanju sodnega varstva v kolektivnem delovnem sporu, ki ima značaj pravnega spora (spora o pravici), saj interesni spori med subjekti kolektivnih pogajanj že po svoji naravi in vsebini niso primerni za reševanje v sodnem postopku pred sodiščem in pri njih do sprožitve spora pred sodiščem ne pride že iz teh razlogov. Predlagatelj v tem primeru predhodno ni sprožil postopka za mirno rešitev spora, ki je izrecno predviden v KP za zdravnike in zobozdravnike in je zato sodišče v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZDSS njegov predlog utemeljeno kot nedovoljen zavrglo.

Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni bil podan, drugih revizijskih razlogov pa predlagatelj ni konkretno navedel, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.