Jedro

Potrošnikova zahteva za vrnitev zneska za plačano blago z napako je bila neupravičeno zavrnjena, zato je inšpektor na potrošnikov predlog z odločbo odredil, da se zahtevi ugodi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1265/99-14 z dne 10.10.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 21.6.1999, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote L. z dne 13.10.1998. Z navedeno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da odpravi nepravilnosti pri reševanju reklamacije potrošnika B.O. iz L., tako da mu na njegovo zahtevo vrne kupnino v sorazmerju z nastalo napako, za kupljene proizvode z napako - keramične ploščice artikel Tar Ectron R/B in Ectron 30 x 30 (1. točka izreka), v roku 8 dni po prejemu odločbe (2. točka izreka), v katerem mora o odpravi nepravilnosti pisno obvestiti Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Enoto v L. (3. točka izreka) ter odločeno, da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka).

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da je iz upravnih spisov razvidno, da je v obravnavanem primeru potrošnik obvestil tožečo stranko - prodajalca blaga, o napaki na kupljenem blagu v skladu z 2. odstavkom 37. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98 in 23/99 v nadaljevanju ZVPot) v 8 dneh po prejemu blaga (dne 4.9.1998 za blago, ki ga je prejel dne 31.8.1998) ter, da napaka za prodajalca ni bila sporna. Blaga z napako ni bilo mogoče zamenjati z novim brezhibnim blagom, v kar je potrošnik sprva privolil (dopis tožeče stranke z dne 10.9.1998). Zato se strinja s presojo tožene stranke, da je bila potrošnikova zahteva, da mu tožeča stranka vrne plačani znesek oziroma del plačanega zneska v sorazmerju z napako, upravičena. Vsi načini reševanja reklamacije zaradi napake na blagu, ki so navedeni v 37. členu ZVPot (zamenjava blaga z napako z novim brezhibnim blagom; vrnitev plačanega zneska; odprava napake na blagu; vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako) so enakovredni. Tožeča stranka je glede na navedeno dejansko in pravno podlago neupravičeno zavrnila potrošnikovo zahtevo, naj mu vrne znesek za plačano blago. Zato je imel tudi po presoji sodišča prve stopnje tržni inšpektor podlago za izrek ukrepa (odločbe), s katero ji je odredil naj zahtevi potrošnika ugodi, v določbi 1. odstavka 71. člena ZVPot v povezavi z 2. odstavkom navedenega člena omenjenega zakona.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja iz druge in tretje točke 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je potrošnik ob reklamiranju napake na blagu uveljavljal zamenjavo blaga z napako z novim brezhibnim blagom, kar mu je bilo zagotovljeno. Ni resnična navedba v zapisniku prvostopenjskega upravnega organa, da je potrošnik zahteval vračilo plačanega zneska za blago z napako. Ker si po njeni presoji potrošnik ne more premisliti in naknadno uveljavljati drug način rešitve reklamacije za blago z napako, je bil 37. člen ZVPot nepravilno uporabljen. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep tržnega inšpektorja po določbi 1. odstavka 71. člena ZVPot, po kateri lahko pristojni organ tržne inšpekcije v primeru, če podjetje neupravičeno zavrne potrošnikovo zahtevo, naj mu blago z napako zamenja z novim blagom ali naj mu vrne znesek za plačano blago ali naj odpravi napako na blagu, izda na potrošnikov predlog odločbo, s katero podjetju odredi, naj ugodi zahtevi.

Pristojni organ lahko po določbi 2. odstavka navedenega člena ZVPot izda omenjeno odločbo le, če med strankama ni spora o obstoju napake ali če je nedvomno dokazana. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov v upravnih spisih pravilno povzelo, da v obravnavanem primeru med tožečo stranko kot prodajalcem ter potrošnikom ni bilo spora o obstoju napake na blagu. Zato je glede na podatke upravnih spisov pravilno presodilo, da je tožeča stranka neupravičeno zavrnila potrošnikovo zahtevo, naj mu vrne znesek za plačano blago in pravilno odločilo, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev.

Na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva v pritožbi uveljavljani ugovor, da navedbe v zapisniku o inšpekcijskem pregledu niso resnične. Po 78. členu ZUP/86 je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami 77. člena navedenega zakona javna listina. Kot tak je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Možno je sicer dokazovati nepravilnosti v zapisniku v smislu 2. odstavka 78. člena ZUP/86 v skladu z določbo 164. člena ZUP/86, vendar je v tem primeru breme dokazovanja na tistem, ki meni, da tisto, kar se v listini potrjuje, ni resnično. Zgolj s pavšalno navedbo, da v zapisniku ni resnično navedeno, da je potrošnik zahteval vrnitev plačanega zneska, tožeča stranka še ni z uspehom dokazala nasprotnega.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.