Jedro

Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o njej lahko odločil samo sodnik posameznik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo upnice zoper sklep z dne 16. 1. 2023, s katerim je odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom 0052 I 395/2022 z dne 21. 7. 2022 (ta je postal pravnomočen 15. 11. 2022), nadaljuje z novima izvršilnima sredstvoma, to je z rubežem plače in z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (v nadaljevanju OPP).

2. Upnica pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek.

Navaja, da vlaga pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe, dovoljene s sklepom z dne 21. 7. 2022, z novima izvršilnima sredstvoma, in sicer na plačo in OPP, iz razloga, ker dolžnica kot hipotekarna dolžnica odgovarja le z nepremičnino, ki je obremenjena z zastavno pravico, ne pa z vsem njenim premoženjem. Zmotna je odločitev sodišča o nedovoljenosti pritožbe upnice, ker da je zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom možen samo ugovor dolžnika. V kolikor namreč upnik nima nobenega pravnega sredstva zoper tovrstni sklep, izdan po uradni dolžnosti, mu je kratena pravica do pravnega sredstva, kontradiktornosti in do izjave. Vsak upnik bi moral imeti pravico do pritožbe zoper sklep sodišča, ki je izdan na podlagi sedmega odstavka 169. člena ZIZ, saj lahko le s pritožbo uresničuje svoje ustavno zavarovane pravice, zavaruje svoje interese in preprečuje arbitrarno odločanje sodišča. Sklicuje se na sedmi odstavek 169. člena ZIZ, ki določa, da mora sodišče ugotoviti, ali ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve, in izpostavlja, da tega sodišče v sklepu z dne 16. 1. 2023 sploh ni ugotavljalo. V kolikor upnik zoper tovrstni sklep nima možnosti pritožbe, lahko sodišče brez ugotavljanja, ali premoženje zadošča za poplačilo terjatve, odloči o novih izvršilnih sredstvih in lahko izvršbe tečejo v nedogled. Navaja tudi, da je sodišče s sklepom z dne 16. 1. 2023 hipotekarno dolžnico spremenilo v osebno dolžnico, ki odgovarja z vsem svojim rubljivim premoženjem.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZIZ ureja sestavo sodišča prve stopnje pri vodenju postopka in izdajanju odločb v 6. členu. Po prvem odstavku 6. člena ZIZ izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik. Po drugem odstavku 6. člena ZIZ lahko strokovni sodelavci in sodniški pomočniki: (-) vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, (-) izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe, (-) opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka, (-) po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po tretjem odstavku 6. člena ZIZ lahko strokovni sodelavci v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova odločajo tudi o: (-) ugovorih po izteku roka, (-) ugovorih tretjega, (-) ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ali dolžnikom, (-) ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi in predmeti izvršbe, (-) predlogih za odlog izvršbe, (-) razveljavitvah potrdil pravnomočnosti in izvršljivosti, (-) zahtevah za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, (-) predlogih za vrnitev v prejšnje stanje, (-) zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ter (-) zahtevi za obračun terjatve in delitve kupnine iz prodanih stvari upnikom. Po četrtem odstavku 6. člena ZIZ lahko strokovni sodelavci po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe.

5. Izpodbijani sklep je izdal strokovni sodelavec, saj je naveden kot podpisnik izpodbijanega sklepa, kot to izhaja iz citiranega sklepa. V obravnavani zadevi se namreč vodi elektronski spis, v katerem so sodne odločbe izdelane v elektronski obliki. Tovrstnih odločb sodnik oziroma strokovni sodelavec ne podpiše z lastnoročnim podpisom, ampak s svojim varnim elektronskim podpisom (tretji odstavek 323. ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), kot to določa 1. točka prvega odstavka 6. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku - v nadaljevanju: Pravilnik). Izvirnik sodne odločbe predstavlja z varnim elektronskim podpisom podpisana elektronska sodna odločba, stranki, ki se ji pisanje vroča po pošti, pa se vroči natisnjen odpravek elektronske sodne odločbe (drugi odstavek 28. člena Pravilnika).

6. Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o njej lahko odločil samo sodnik posameznik. Iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, na katero sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti.

7. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, ne da bi vsebinsko obravnavalo pritožbene navedbe, povzete v tem sklepu, že iz tega razloga moralo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, ker navedene kršitve določb postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom in prvim odstavkom 354. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo najprej odločiti o ugovoru dolžnice zoper sklep z dne 16. 1. 2023, nato pa nadaljevati postopek v zvezi s preostalimi pravnimi sredstvi.