Jedro

Pri sklepanju o vrednosti spornega predmeta v zvezi z izračunanim deležem tožeče stranke v zadružnem premoženju je sodišče prve stopnje šlo predaleč. Primarna je namreč tožnikova ocenitvena dolžnost, ki pomeni ocenitev interesa, da bi v pravdi uspel, saj je vrednost spornega predmeta ena bistvenih prvin kompetenčnega dejanskega stanja in zato obvezna sestavina tožbe (drugi odstavek 180. člena ZPP). Sodišče mora reagirati le na očitno napačno oziroma neustrezno navedbo vrednosti spornega predmeta, če je že na prvi pogled jasno, da izrazito odstopa od razumnega razpona vrednosti spora.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 4. 2019 spremeni tako, da vrednost spornega predmeta znaša 4.200,00 EUR.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da prava vrednost predmeta postopka znaša 82.160,00 EUR. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da se je spor vodil v zvezi z ničnostjo in izpodbojnostjo sklepov občnega zbora tožene stranke. Prvi sklep skupščine se je nanašal na prodajo nepremičnine, drugi sklep pa na potrditev ponudbe družbe S., d. o. o. z dne 4. 7. 2017 za odkup premoženja v vrednosti 2.600.000,00 EUR, kar naj bi za člane zadruge pomenilo 11.000,00 EUR bruto/delež.

Po ugovoru tožene stranke o vrednosti spornega predmeta, ki ga je tožena stranka sama ocenila na 2.600.000,00 EUR, je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Ker v konkretnem primeru ni bilo pogojev za izvedbo postopka po določbi tretjega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) je sodišče vrednost spornega predmeta presojalo po določbah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).

Sodišče je določilo vrednost spornega predmeta po prostem preudarku ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank (prvi odstavek 30. člena ZST-1). Sodišče ni pritrdilo stališču tožene stranke, da bi bilo treba določiti vrednost spornega predmeta glede vrednost nameravane prodaje premoženja v višini 2.600.000,00 EUR.

Svoje stališče o vrednosti spornega predmeta je utemeljilo z razlogi, da je tožeča stranka imetnica petih zadružnih deležev tožene stranke, pri čemer je vsak delež vreden 1.000,00 EUR, kar glede na skupno vrednost vseh zadružnih deležev (158.000,00 EUR) predstavlja 3,16 % vrednosti vsega premoženja zadruge. Njen pravni interes pri izpodbijanju ponudbe za prodajo premoženja zadruge v vrednosti 2.600.000,00 EUR znaša 82.160,00 EUR. Zato je določilo navedeno vrednost spornega predmeta.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, hkrati pa je vložila tudi ugovor zoper plačilni nalog z dne 11. 4. 2019 za (do)plačilo sodne takse v zvezi z izpodbijanim sklepom o določitvi vrednosti predmeta postopka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po tretjem odstavku 1. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja v teh postopkih.

Bistveni pritožbeni razlog je, da je bil njen interes za vložitev ničnostne in izpodbojne tožbe zagotavljati njen povsem legitimen interes zadružnice, da se poslovanje zadruge kot specifične poslovne organizacije ohrani in zagotovi njeno zakonito poslovanje z vsemi zadružnimi sredstvi. Zaradi hudih v tožbi navedenih kršitev oziroma protipravnosti občnega zbora glede sklica, verodostojnosti izvedbe je vložila tožbo. Zato tudi ni šlo za ekvivalent denarnega zahtevka, temveč le za nedenarni spor "korporacijske narave", kjer v celoti velja prosta ocena vrednosti spora, ki je bila postavljena povsem korektno in zakonito s strani tožeče stranke v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je pravni in ekonomski interes tožeče stranke navezalo na sorazmerno udeležbo tožeče stranke v zadružnem premoženju zadruge. Ta pa po svoji vsebini ni primeren kriterij. Zato je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako, da ohrani vrednost spornega predmeta, kot jo je zatrjevala tožeča stranka v tožbi. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zoper izpodbijani sklep stranka načeloma ne more vložiti posebne pritožbe (drugi odstavek 31. člena ZST-1). Vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je po izdaji izpodbijanega sklepa tožeča stranka tožbo umaknila (15. 4. 2019, red. št. 13). Tožena stranka je z izjavo, ki jo je sporočila sodišču 19. 4. 2019 (red. št. 14) privolila v umik tožbe. Zahtevala pa je povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP.

6. Ker bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka izdalo le deklaratorni sklep o umiku tožbe in ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP) ter o glavni stvari ne bo odločeno, se posledično tožeča stranka zoper odločbo o glavni stvari ne bo mogla pritožiti. Zato ima po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka pravico vložiti posebno pritožbo zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, ker se zoper odločbo o glavni stvari ne bo mogla pritožiti (drugi odstavek 31. člena ZST-1).

7. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi drugega odstavka 31. člena ZST-1 pritožbo tožeče stranke dopustilo, saj bo tožeča stranka kljub umiku tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 sodne takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Zato je pomembno, od katere vrednosti spornega predmeta bo morala tožeča stranka plačati znižano takso.

8. Tožeča stranka pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti spornega predmeta nekritično sledilo trditvam tožene stranke iz odgovora na tožbo in nato samo opravilo izračun vrednosti spornega predmeta, ki ni v neposredni povezavi s tožbenim zahtevkom na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov.

9. Pri sklepanju o vrednosti spornega predmeta v zvezi z izračunanim deležem tožeče stranke v zadružnem premoženju je sodišče prve stopnje šlo predaleč. Primarna je namreč tožnikova ocenitvena dolžnost, ki pomeni ocenitev interesa, da bi v pravdi uspel, saj je vrednost spornega predmeta ena bistvenih prvin kompetenčnega dejanskega stanja in zato obvezna sestavina tožbe (drugi odstavek 180. člena ZPP). Sodišče mora reagirati le na očitno napačno oziroma neustrezno navedbo vrednosti spornega predmeta, če je že na prvi pogled jasno, da izrazito odstopa od razumnega razpona vrednosti spora.

10. V primeru nedenarnih zahtevkov, kjer dejanska podlaga spora ne ponuja oprijemljivih opornih točk za določitev njene vrednosti, mora biti sodišče pri izvajanju svoje pravice do prostega preudarka pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta posebej previdno in zadržano. Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.1

11. Zatrjevanje ničnostnih in izpodbojnih razlogov v tožbi ne sme biti enačeno z vsebino skupščinskih sklepov kot da bi šlo za spor v zvezi s prodajo nepremičnin po njihovi vrednosti oziroma za izračun deleža posameznega družbenika, ki ga bo ta prejel, če bodo vsi sklepi skupščine pravno veljavni in zakoniti. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je tožeča stranka uveljavljala le nedenarni zahtevek, ki se je izrazil kot spor korporacijske narave, kjer velja prosta ocena vrednosti spora.

12. Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče s korekturno dolžnostjo v omenjeni zadevi materialnopravno zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 31. člena ZST-1. 13. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje glede na vse okoliščine primera spremenilo tako, da je določilo vrednost spornega predmeta v višini, kot ga je ocenila tožeča stranka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

14. O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje, ko bo odločalo o stroških postopka v zvezi z umikom tožbe. Ta sklep bo namreč končna odločba sodišča (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

15. O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Primerjaj VSL sklep I Cpg 809/2016 z dne 23. 11. 2016.