28. 7. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Antona Mohoriča, Kranj, na seji 28. julija 2016

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 342/16 z dne 7. 6. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. 3307/14 z dne 14. 4. 2016 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 341/16 z dne 7. 6. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. St 3307/14 z dne 6. 4. 2016 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 − uradno prečiščeno besedilo in 109/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom št. 3307/14 z dne 14. 4. 2016 zavrnilo pritožnikov ugovor zoper oceno vrednosti premoženja ter odločilo o načinu prodaje nepremičnine št. 447/16, k. o. 2105 Britof (ID 3681605), na način zavezujočega zbiranja ponudb ter določilo izhodiščno ceno in varščino. Okrožno sodišče je s sklepom št. 3307/14 z dne 6. 4. 2016 dovolilo prodajo pritožnikovega osebnega avtomobila ter stečajnemu upravitelju naložilo, da prodajo opravi na način, ki je primeren glede na lastnosti predmeta prodaje. Po pritožbi pritožnika je Višje sodišče v Ljubljani oba navedena sklepa potrdilo.

2.Pritožnik izpodbijanim odločitvam očita kršitev 15., 14., 33. člena in prvega odstavka 50. člena Ustave ter 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 − EKČP), saj meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka in ni upoštevalo njegovih dokaznih predlogov.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

4.Drugi odstavek 24.b člena ZUstS določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. Jasno in določno morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče morebiti zgolj iz trditev, s katerimi se utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni tudi kot razlogi za protiustavnost zakona, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, tej zahtevi ne zadosti (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-87/11, Up-512/10 z dne 6. 6. 2011).

5.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz teh določb ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik