Jedro

V izvršilnem postopku ni mogoč ugovor pobota razen v primerih, ko gre za pobot pravnomočno dosojenih terjatev. Za primer napotitve na pravdo po čl. 59 ZIZ pa je ugovor pobota mogoče uveljavljati v pravdi, tudi v okviru nasprotne tožbe.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi verodostojne listine, to je overjenih računov upnika, dovolilo zaradi prisilne izterjave tolarske protivrednosti po tečaju pri NLB na dan plačila glavnice 37.905,79 DEM izvršbo z rubežem dolžnikovih sredstev, ki jih ima na računu pri Organizaciji za plačilni promet pri "A.".

Sklepu o izvršbi je dolžnik ugovarjal. Trdil je, da upniku ni dolžan plačati terjanega zneska, ker ima iz naslova neopravljenih storitev zoper upnika tako visok odškodninski zahtevek, da bo po pobotanju obeh zahtevkov moral od tožnika še terjati razliko. Priložil je vlogo z dne 9. 6. 1998, s katero je od upnika že terjal poravnavo škode.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da bo o zahtevku upnika in stroških odločalo v pravdi, sklep o izvršbi v delu,s katerim je izvršbo dovolilo,pa je razveljavilo.

Zoper ta sklep se je dolžnik pritožil iz razlogov kršitev določil Zakona o izvršbi in trdil, da je sklep sodišča prve stopnje nezakonit in nepravilen. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je dolžnikov ugovor obrazložen in da ne vsebuje ugovornih razlogov iz čl. 55 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Dolžnik ugovarja v pobot nek svoj odškodninski zahtevek, kar pa v izvršbi ni dopustno.Kot dokaz je priložil nek dopis, ki ni bil nikoli odposlan, sestavljen pa šele po izdaji predmetnega sklepa o izvršbi. Upnik meni, da dolžnik z ugovorom zlorablja svoje procesne pravice.

V odgovoru na pritožbo dolžnik poudarja, da je upniku znano, da ima dolžnik zoper njega terjatve iz naslova odškodnine in trdi, da skuša upnik sedaj te probleme urediti. Dolžnik se pri tem sklicuje na upnikovo pismo z dne 11. 12. 1998, ki ga pa spisu ni priložil. Pritožba ni utemeljena.

Po 53.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), lahko dolžnik sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, izpodbija z ugovorom. Za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa zakon v čl. 62 med drugim predpisuje, da se šteje, da je dolžnik izpodbijal sklep v celoti, če izrecno ne izjavi, v katerem delu ga izpodbija. Sodišče pa po II. odst. tega zakonitega določila v primeru, da dolžnik sklep o izvršbi z ugovorom izpodbija, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je izvršbo dovolilo in nadaljuje postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog-to je v pravdi.

Po čl. 451 Zakona o pravdnem postopku lahko stranke v primeru, da se postopek zaradi ugovora zoper plačilni nalog nadaljuje v pravdi, navajajo nova dejstva in predložijo nove dokaze, tožena stranka pa lahko uveljavlja nove ugovore glede izpodbijanega dela sklepa.

Po čl. 53 ZIZ mora biti ugovor obrazložen in morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi ga dolžnik utemeljuje ter predloženi dokazi, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Po čl. 62/6 istega zakona pa sodišče v primeru, da ugovor o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložen, pošlje ugovor kot pritožbo višjemu sodišču. Poudariti pa je še, da velja, da v izvršilnem postopku ni mogoč ugovor pobota,razen v primerih, ko gre za pobot pravnomočno dosojenih terjatev.

Na podlagi opisanega je z gotovostjo šteti, da je dolžnik ugovarjal sklepu o izvršbi v celoti,ker ga ni izrecno izpodbijal le deloma (čl. 62/I ZIZ).Preveriti pa je,ali je ugovor utemeljen v smislu čl. 53 ZIZ, namreč, ali je obrazložen in so v njen obrazložena dejstva, s katerimi ga dolžnik utemeljuje ter predloženi dokazi. V ugovoru dolžnik trdi,da upniku ni dolžan plačati zneska, ki ga upnik terja, ker ima zoper njega visok odškodninski zahtevek zaradi škode, ki mu jo je upnik povzročil z opustitvijo izvedbe prenosa zastavne pravice v zemljiško knjigo zaradi zavarovanja dolžnikovih terjatev proti dolžnikovemu dolžniku. Zaradi te upnikove opustitve dolžnik proti svojemu dolžniku ni uspel uveljaviti svoje terjatve v stečajnem postopku in mu je nastala škoda v znesku 813.625,00 DEM. Takšno svojo obrazložitev, v kateri navaja dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje, je dolžnik podkrepil z dopisom upniku z dne 9. 6. 1998. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno po čl. 53 ZIZ in čl. 62/II ZIZ, ko je ugovoru ugodilo in odločilo,da bo o zahtevku upnika sodišče odločalo v pravdi, tisti del sklepa, s katerim je dovolilo izvršbo pa razveljavilo. Pri tem je upoštevati, da ugovor dolžnika, ki ga je mogoče v delu, ko trdi,da je upnik njemu dolžan visoko odškodnino za povzročeno škodo, ni stavljen v izvršilnem postopku,ampak v tistem delu postopka,ko se ugotavlja obstoj upnikove terjatve na podlagi verodostojne listine. Ta postopek po svoji vsebini nadomešča pravdni postopek in zato pritožbeno sodišče meni, da je možno v ugovoru v izvršbi na podlagi verodostojne listine staviti dolžnikovo terjatev upnikovi terjatvi v pobot. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.