Jedro

Nepristranskost se zagotavlja v okviru inštituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa samo sodišče. Zatrjevane družinske zveze na Višjem sodišču v Kopru niso razlog za predlagani prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi na drugo stvarno pristojno višje sodišče. Stranka lahko svoje nezadovoljstvo s trajanjem postopka oziroma s sodnimi odločbami uveljavlja v zato predvidenih in določenih postopkih, torej v postopkih s pravnimi sredstvi. Siceršnje trditve tožeče stranke o obvladovanju sodišč s koprskega območja s strani odvetniške pisarne A. pa so preveč pavšalne in nepodprte z dokazi, da bi jih bilo mogoče uvrstiti pod druge tehtne razloge iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti na prvi in drugi stopnji se zavrne.

Obrazložitev

Med pravdnima strankama je pri Okrožnem sodišču v Kopru v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve razdrtja dogovorov, ugotovitve lastninske pravice ter izstavitve listine, sposobne za z.k. prepis. Po 6. 8. 2003 vloženi tožbi je dne 27. 10. 2003 tožeča stranka vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je 3. 11. 2003 izdalo sklep pod opr. št. P 487/2003 o izdaji začasne odredbe, s katero je toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitve nepremičnin (in odredilo zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Piranu), kot tudi vsakršno spremembo na teh nepremičninah, pri čemer je določilo denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Zoper sklep je tožena stranka 21. 11. 2003 in 24. 11. 2003 vložila ugovora, ki ju je sodišče s sklepom z dne 5. 3. 2004 zavrnilo, tožena stranka pa je zoper sklep o zavrnitvi vložila pritožbo. Na predlog tožene stranke je sodišče 21. 5. 2004 s sklepom spremenilo sklep o začasni odredbi v 3. točki tako, da se prepoved vsakršne spremembe na predmetnih nepremičninah ne nanaša na izvršitev sklepa Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo - OE Koper o dovolitvi izvršbe št..., saj je ocenilo, da takšna sprememba v ničemer ne spremeni položaja tožeče stranke, tožena pa bi brez te spremembe utrpela večjo škodo v obliki stroškov prisilne izvršitve sklepa inšpektorata, zaradi česar z dotedanjo vsebino začasna odredba ni bila več potrebna in so bili izpolnjeni pogoji po določbi drugega odst. 278. člena ZIZ. Tožeča stranka je 7. 11. 2003 predlagala izdajo zamudne sodbe in nato tudi večkrat urgirala izdajo zamudne sodbe. Sodišče je dne 7. 6. 2004 izdalo sklep, s katerim je predlog tožeče stranke za izdajo zamudne sodbe zavrnilo. Zoper sklep je tožeča stranka 14. 6. 2004 vložila pritožbo in hkrati predlagala, da Vrhovno sodišče namesto Višjega sodišča v Kopru določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje o tej pritožbi. Navajala je, da na koprskih sodiščih zanjo ni pravice in da je sodišče odločilo pod pritiskom lokalno vplivne pisarne A., kar je v preteklosti že večkrat bridko izkusila. Sklicuje se na najtesnejše družinske zveze sodnikov in sodnic Višjega sodišča v Kopru z navedeno odvetniško pisarno in navaja, da je Višje sodišče v Kopru izdalo že več nerazumljivih odločb na škodo tožeče stranke, zaradi česar nima zaupanja v nepristranskost in korektnost odločanja Okrožnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru. Predlaga, da Vrhovno sodišče namesto Višjega sodišča v Kopru določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo odločalo o tej pritožbi.

Tožeča stranka pa je v samostojnem predlogu, ki ga je vložila istega dne, Vrhovnemu sodišču še predlagala, da tudi za obravnavanje pravdne zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru. Sklicuje se na nerazumljivo zavlačevanje sodišča in dve, očitno nezakoniti odločitvi (v izrazito škodo tožeče stranke in v velikem interesu tožene stranke), ki nazorno kažeta ne le na pristranskost sodišča, marveč tudi na njegovo hudo obremenjenost z dosedanjim odnosom do tožeče stranke, zaradi katerega po njenem očitno ne postopa zakonito. Ponovno se sklicuje na najtesnejše sorodstvene vezi odvetniške pisarne A. na Višjem sodišču v Kopru in navaja, da je javna skrivnost, da navedena pisarna obvladuje celotno koprsko sodišče. Meni, da tožeča stranka na nobenem sodišču pod pristojnostjo Višjega sodišča v Kopru, kot tudi ne na Višjem sodišču v Kopru, v teh sporih ne more pričakovati zakonitega postopanja in pravnega varstva, kar se je že jasno izkazalo tudi v zadevi pod opr. št. P 311/1995 Okrožnega sodišča v Kopru. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče določi za obravnavanje pravdne zadeve drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru.

Predlog ni utemeljen.

Krajevno in stvarno pristojnost sodišča ureja Zakon o pravdnem postopku (ZPP, uradno prečiščeno besedilo Ur.l. RS, 36/2004) in pravdne stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Pristojnosti morajo biti vnaprej določene, da se vedo ravnati stranke in sodišče. Zakonito določene pristojnosti pa včasih odpovejo. Zakon zato ureja tudi izjeme, ko sodišče, ki je sicer pristojno, ne more postopati, ker so vsi sodniki izločeni in je treba določiti drugo sodišče (nujna delegacija - 66. člen) oziroma, ko sodišče, ki je pristojno, lahko izpelje postopek, bi pa to bilo v nasprotju z načeli smotrnosti, ali pa posebno tehtni razlogi govorijo za to, da se postopek prenese na drugo sodišče (delegacija na podlagi smotrnosti - 67. člen).

Kar se tiče s strani tožeče stranke zatrjevanega krvnega sorodstva, zakonske zveze ali svaštva med sodniki in stranko, njenim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem, je to razlog za izločitev sodnika (3. točka 70. člena ZPP) in ne za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Nepristranskost se zagotavlja v okviru inštituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa samo sodišče. Zatrjevane družinske zveze na Višjem sodišču v Kopru tako niso razlog za predlagani prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi na drugo stvarno pristojno višje sodišče. Kar pa se tiče razlogov nezadovoljstva s potekom postopka v konkretni zadevi pod opr. št. P 311/95 Okrožnega sodišča v Kopru oziroma z nerazumljivim zavlačevanjem sodišča ter dveh, po mnenju tožeče stranke nerazumljivih odločitvah prvostopenjskega sodišča v tej pravdni zadevi, pa navedeni razlogi tudi ne sodijo med razloge iz 67. člena ZPP. Stranka lahko svoje nezadovoljstvo s trajanjem postopka oziroma s sodnimi odločbami uveljavlja v za to predvidenih in določenih postopkih, torej v postopkih s pravnimi sredstvi (in pritožbo zoper odločbo, s katero je sodišče izdajo zamudne sodbe zavrnilo, je tožeča stranka tudi vložila, vložila pa je tudi ustavno pritožbo zoper upravno odločbo, katere izvršitev naj bi bila povezana s spremembo že izdane začasne odredbe v tem pravdnem postopku).

Siceršnje trditve tožeče stranke o obvladovanju sodišč s koprskega območja s strani odvetniške pisarne A. pa so preveč pavšalne in nepodprte z dokazi, da bi jih bilo mogoče uvrstiti pod druge tehtne razloge iz 67. člena ZPP.

Glede na navedeno predlogu tožeče stranke ni bilo mogoče ugoditi. Vrhovno sodišče je zato odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.