Jedro

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja trasa dostopa do parc. št. 222 oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, po katerem delu iz komasacijskega sklada tožniku dodeljene parc. št. 111 poteka dostop oziroma služnost do parc. št. 222. Tako je pritrditi tožniku, da služnost v izpodbijani odločbi sploh ni konkretizirana.

V ponovnem postopku bo organ moral upoštevati izpovedbo tožnika in zaslišane priče, da v zvezi z novo parcelo, ki so jo dobili po izvedbi komasacije, niso vedeli, da je prejšnji lastnik parcele že dobil "odškodnino za daljnovod", ter ugotoviti, ali to vpliva na vrednost tožnikovih v komasacijski sklad vloženih in iz njega dobljenih zemljišč.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Grosuplje št. 330-2505/2019-4 (308) z 18. 12. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju A., ki obsega del katastrske občine B. in del katastrske občine C., navedene v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka št. 330-40/2016-14 (308) s 16. 6. 2016, na novo razdelijo med komasacijske udeležence kot izhaja iz izkazov od št. 1 do št. 98, pri čemer so zemljišča, ki jih iz komasacijskega sklada dobi tožnik, razvidna iz izkaza št. 13. 2. V obrazložitvi organ opisuje potek postopka ter citira relevantne določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). V zvezi s tožnikovimi pripombami, da se ne strinja s potjo na južnem delu table 26, da se ne strinja s pozicijo parcele, dodeljene v tej tabli ter z zmanjševanjem kompleksa zemljišč in da želi, da parcela v tej tabli poteka do glavne poti, ugotavlja, da je komasacijska komisija pripombi glede poti na južnem delu table 26 ugodila ter da je bilo ugodeno tudi pripombi, da parcela v tabli 26 poteka od poti do poti; glede zmanjšanja površine pa mu je bilo pojasnjeno, kakšna je površina in vrednost vloženih zemljišč v komasacijo ter na podlagi tega dobljena površina in vrednost novo dodeljenih parcel. Dalje navaja, da je bil zato, ker se je pot na južnem delu ukinila, sprejet sklep, da se po njegovi parc. št. 111 omogoči dostop do parc. št. 222, obe k.o. B. V zvezi s tožnikovim nestrinjanjem z dodeljenim zemljiščem v tabli 27, na katerem je predvidena trasa za daljnovod in posledično vpisana služnost, organ izpostavlja, da je bilo tožniku pojasnjeno, da je bil z razgrnitvijo elaborata novega stanja seznanjen z lokacijo predvidene parcele v tabli 27 in v tem delu ni imel pripomb, zato ostaja stanje nespremenjeno.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik s tožbo zahteva odpravo izpodbijane in pritožbene odločbe v celoti ter vrnitev zadeve organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V tožbi med drugim navaja, da je organ kršil 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in sicer o tem, da se omogoči dostop do parc. št. 222 preko parc. št. 111, ki je dodeljena tožniku; o tem, da se tožniku dodeljujejo nepremičnine na območju predvidenega poteka trase daljnovoda, s čimer je povezana manjvrednost teh nepremičnin; o tem, da se tožniku dodeljujejo nepremičnine, ki so na poplavnem območju ter o tem, da je bila tožniku dodeljena parc. št. 333, do katere nima dostopa in da organ dostopa tudi ne ustanavlja. Sodišču v dokaz, poleg listin, predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje priče Č. Č.

5. Toženka po vsebini na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

6. Toženka je na naroku za glavno obravnavo 14. 12. 2021 izpostavila, da se je imel tožnik možnost tekom postopka izjaviti se o vseh okoliščinah, tako glede služnosti za parcele D. D. pri tabli 27, kot tudi glede parcele, kjer se načrtuje daljnovod (parc. št. 444 pri tabli 28), kar nenazadnje dokazuje intenzivna e-mail komunikacija, ki je v upravnem spisu zadeve. Izpostavila je tudi, da ne drži niti, da parc. št. 333 nima dostopa do javnih prometnic. V zvezi s "prvo skupino parcel", ki so sedaj postale parc. št. 111, je navedla, da je tožnik zapisnik s 27. 3. 2019 podpisal in da ni nasprotoval poteku nove poti na južnem robu komasacijskih parcel pri tabli 26. Iz zapisnika na tretji strani jasno izhaja opozorilo, da kolikor poti ne bo, bo sledila ali služnost ali podpis dogovora. Izpostavila je tudi, da je priča Č. Č. na sestanku 27. 3. 2019 na tretji strani zapisnika v imenu D. D., solastnika parc. št. 555 in 666, med drugim izjavil, da bo pridobil soglasje obeh solastnikov, da bo ostal dostop tako kot sedaj izven komasacije, do česar pozneje ni prišlo. Tako toženka meni, da prvostopenjski organ ni mogel ravnati drugače, kot da je skladno z drugim in tretjim odstavkom 67. člena ZKZ ter skladno z napovedjo tega sestanka novi parc. št. 222 zagotovil ustrezen dostop do prometnice s služnostjo po tožnikovi parceli. Pojasnil prvostopenjskega organa, ki jih povzema odločba druge stopnje, po mnenju toženke ni mogoče šteti za nekaj novega, saj ne gre za novo argumentacijo odločitve oblastnega akta, pač pa za pojasnilo.

7. Glede tožnikovega zatrjevanja, da rešitev s pašnimi vrati ni primerna, saj ima na paši tudi bike, ki lahko ljudi, ki jih ne poznajo, resno, celo smrtno poškodujejo, toženka izpostavlja, da gre za močno pretiravanje. S tem v zvezi se sklicuje na mnenje Kmetijsko svetovalne službe s 5. 10. 2018, iz katerega izhaja, da želijo na tožnikovi kmetiji postaviti pašnik in krmišče za konje in pet koz. Poleg tega gre za pasme bikov Charolize in Limuzin, ki sta razmeroma mirne in nenapadalne narave.

8. Glede druge skupine parcel, ki so zdaj postale parc. št. 444, je toženka na naroku za glavno obravnavo navedla, da je bil tožnik seznanjen, da potekajo poganjanja z Elektro Ljubljana glede nadomestil za služnost, saj je sam priložil v upravni spis dopis in ponudbo tega podjetja s 15. 10. 2018; pri čemer iz dopisa Elektra Ljubljana izhaja, da bo v primeru zavrnitve ponudbe to podjetje ravnalo skladno s 472. in 473. členom Energetskega zakona (EZ-1), ki spada v isto poglavje kot 476. člen tega zakona, torej razlastitev in ustanovitev služnosti v javno korist. Tožnikovo navedbo, da je za plačilo nadomestila te parcele, ki jo je potem prejel v komasaciji, izvedel šele od prejšnjega oziroma takratnega lastnika, pa je po prepričanju toženke treba presojati ob upoštevanju dejstva, da je bil mejaš s temi parcelami in da torej ne gre za njemu dotlej nepoznane parcele. Glede tožnikovih trditev o poplavni ogroženosti novo dodeljene parc. št. 444 izpostavlja, da ta v celoti prekriva nekdanji tožnikovi parc. št. 777 in 888. Gre torej za zemljišča, ki jih tožnik obdeluje že vrsto let in jih zelo dobro pozna.

9. Glede tretje skupine parcel (sedaj parc. št. 333, k.o. B.) pa je toženka na naroku še izpostavila, da tožnikove trditve, da na to parcelo nima dostopa z javne poti, niso z ničemer podprte, saj ta parcela meji na parc. št. 999, katere lastnik je v celoti tožnik. Zavrača tudi tožnikove trditve, da je z izpodbijano komasacijsko odločbo ogroženo preživetje njegove družine ter da bo onemogočeno pašništvo.

10. Tožnik je na naroku 14. 12. 2021 v zvezi s spornim daljnovodom Elektra Ljubljana izpostavil, da ni spora o tem, da je v zvezi s parcelami, ki so bile pred komasacijo v njegovi lasti, vedel za ponudbo Elektra Ljubljana, ne pa tudi za sosedove. Poudarja torej, da ni vedel, ali je sosed prejel odškodnino za daljnovod ali ne. Tako navaja, da ga nihče ni seznanil, da je bila za parcelo, ki je bila kasneje v komasaciji dodeljena njemu, že "odškodnina pobrana". V zvezi s spornim daljnovodom je še izpostavil, da se večina ni strinjala z daljnovodom in tudi odškodnine ni pobrala, razen gospod, katerega zemljišče je tožnik dobil v komasaciji, on je privolil, da bo drog stal na njegovem zemljišču. **Odločanje po sodnici posameznici**

11. Sodišče je 11. 11. 2021 sprejelo sklep I U 979/2020-10, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da je v zadevi sporno, ali je organ zagrešil kršitve pravil postopka ter ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ki je relevantno za pravilno uporabo določb ZKZ. Tako je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

12. Tožnik in toženka na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 14. 12. 2021 nista podala nobenih ugovorov v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi.

**Glede datuma odločitve sodišča**

13. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu vročen 10. 1. 2022, toženki pa 6. 1. 2022. To pomeni, da je, ob upoštevanju 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa,2 sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

14. Sodišče ugotavlja, da je toženka v roku za podajo pripomb na zapisnik poslala vlogo z 11. 1. 2022, ki jo je sodišče prejelo 13. 1. 2022 in v kateri je podala pripombe na zapisnik (I. točka vloge), ki so utemeljene in jih je sodišče tudi upoštevalo. Navedbe, ki jih je toženka podala v II. točki navedene vloge, pa ne predstavljajo pripomb na zapisnik in jih sodišče zato ni upoštevalo.

**Dokazni sklep**

15. Na naroku za glavno obravnavo 14. 12. 2021 je sodišče vpogledalo v vse listine upravnega spisa zadeve ter v listine, predložene s strani tožnika v sodni spis, označene kot priloge od A2 do A14. Dopustilo je tudi dokaz z zaslišanjem tožnika in priče Č. Č. Prav tako je vpogledalo v na naroku predložene listine: načrt parcele (priloga A16) ter izpiske iz Registra kmetijskih gospodarstev za nove komasacijsko parc. št. 444, 333 in 999 ter 111 (priloge B2 do B4).

**K I. točki izreka**

16. Tožba je utemeljena.

_Splošno_

17. Predmet tega upravnega spora je odločitev o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju A.. Med strankama je sporna služnostna pravica - dostop do parc. št. 222, k.o. B. po iz komasacijskega sklada tožniku dodeljenem zemljišču parc. št. 111, k.o. B.; vknjižba v zemljiški knjigi že obstoječe služnostne pravice gradnje, obratovanja, nadzora, vzdrževanja in rekonstrukcije ter prečkanja daljnovoda 2 x 110 kV Grosuplje – Trebnje, za čas trajanja daljnovoda, v širini 10 m levo in desno od osi daljnovoda, v korist Elektra Ljubljana d.d. na podlagi pogodbe o služnosti daljnovoda z 20. 9. 2006 na prav tako iz komasacijskega sklada tožniku dodeljenem zemljišču parc. št. 444, k.o. B. oziroma z navedeno služnostjo povezano vprašanje (manj)vrednosti tega zemljišča; ter dostop do iz komasacijskega sklada tožniku dodeljenega zemljišča parc. št. 333, k.o. B. 18. Komasacijo ureja ZKZ v 4. podpoglavju V. poglavja, ki ureja agrarne operacije. Pojem komasacije določa prvi odstavek 55. člena ZKZ, po katerem se lahko zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh območjih (komasacijski sklad - drugi odstavek 55. člena ZKZ).

19. Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čim bolj zaokroženo zemljišče (prvi odstavek 64. člena ZKZ). Do komasiranih zemljišč je treba zagotoviti ustrezen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ). S komasacijo se ne smejo poslabšati dostopi do zemljišč izven komasacijskega območja (tretji odstavek 64. člena ZKZ).

20. Po prvem odstavku 68. členu ZKZ služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če je to potrebno glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Po drugem odstavku te določbe se služnosti ustanovijo z odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada.

_Glede vknjižbe služnostne pravice na parc. št. 111, k.o. B._

21. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da mora biti dostop do parc. št. 222, k.o. B. omogočen po parc. št. 111, k.o. B. ter da se v zemljiški knjigi vknjiži služnostna pravica. Tožnik ves čas postopka opozarja, da je takšna rešitev nezakonita in neprimerna. V tožbi s tem v zvezi navaja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem delu parc. št. 111 naj bi bil omogočen dostop do parc. št. 222, kar dejansko omogoča, da lahko lastnik parc. št. 222 dostopa preko parc. št. 111 kjerkoli se mu kadarkoli zazdi, kar je po tožnikovem prepričanju nesprejemljivo.

22. Skladno s prej citirano določbo drugega odstavka 68. člena ZKZ se z izpodbijano odločbo ustanovijo služnosti. Vendar pa sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja trasa dostopa do parc. št. 222 oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, po katerem delu iz komasacijskega sklada tožniku dodeljene parc. št. 111 poteka dostop oziroma služnost do parc. št. 222. Tako je pritrditi tožniku, da služnost v izpodbijani odločbi sploh ni konkretizirana. Tožnik tudi utemeljeno ugovarja, da upravni organ ni določno navedel, s čim oziroma s katerimi prevoznimi sredstvi se lahko dostopa po njegovi parc. št. 111 do parc. št. 222, kdaj in kako pogosto.

23. To pomeni, da je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita, saj je sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, na kar pravilno opozarja tožnik v tožbi.

24. V zvezi s tožnikovim ugovorom, da odločitev toženke v izpodbijani odločbi za ustanovitev služnosti dostopa do parc. št. 222 preko parc. št. 111 nima podlage v dogovoru, ki je bil sklenjen s toženko na sestanku 27. 3. 2019 ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč, sodišče sicer ugotavlja, da iz podatkov spisa ter iz dokazov, ki jih je izvedlo sodišče na naroku 14. 12. 2021 (vpogled v listine in zaslišanje tožnika ter priče Č. Č.) ne izhaja, da je bil takšen dogovor dejansko sklenjen, saj kot sta navedla tako tožnik kot priča Č. Č., D. D. ni bil za to oziroma podanega predloga ni razumel. To pomeni, da že iz same izpovedbe tožnika in zaslišane priče izhaja, da do dogovora dejansko ni prišlo.

25. V zvezi s tožnikovim ugovorom, da na sporni parc. št. 222 izvaja pašo bikov in da postavitev pašnih vrat, kar predlaga organ v izpodbijani določbi, ni rešitev, saj gre za živali, ki lahko nekoga, ki ga ne poznajo, resno, celo smrtno poškodujejo, pa sodišče pojasnjuje, da bo navedeno vprašanje morala toženka upoštevati oziroma obravnavati v ponovnem postopku, tudi ob upoštevanju prej citirane določbe 64. člena ZKZ.

_Glede dodelitve parc. št. 444, k.o. B._

26. V zvezi z dodelitvijo navedene parcele iz komasacijskega sklada tožnik ugovarja, da ob razgrnitvi ni bil seznanjen z dejstvom, da so na tem področju lastniki parcel že podpisali soglasja za služnost z Elektrom Ljubljana in že dobili izplačane odškodnine.

27. Toženka s tem v zvezi v izpodbijani odločbi navaja, da je bilo v postopku komasacije ugotovljeno, da je na določenih zemljiščih znotraj komasacijskega območja stvarna služnost v korist Elektra Ljubljana d.d. ter citira tretji odstavek 476. člena EZ-1, po katerem se obstoječe služnosti v javno korist z upravno odločbo, izdano pri izvajanju agrarne operacije, določijo na istem mestu in v enakem obsegu na morebitnih novo oblikovanih zemljiških parcelah, pri čemer imetniku te služnosti ni treba plačati odškodnine za novo določeno služnost. 28. Tožnik in priča, zaslišana na naroku 14. 12. 2021, sta glede navedenega skladno izpovedala, da v zvezi z novo parcelo, ki so jo na tem območju dobili po izvedbi komasacije (parc. št. 444, k.o. B.) niso vedeli, da je sosed, to je prejšnji lastnik te parcele, že prejel "odškodnino za daljnovod".

29. Skladno z določbo prvega odstavka 65. člena ZKZ dobijo komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti; razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona.

30. V ponovnem postopku bo moral organ upoštevati navedeno izpovedbo tožnika in zaslišane priče ter ugotoviti, ali to vpliva na vrednost tožnikovih v komasacijski slad vloženih in iz njega dobljenih zemljišč. Ob tem sodišče dodaja, da te tožnikove navedbe ne predstavljajo nedopustne novote po četrtem odstavku 63. člena ZKZ, saj je tožnik prepričljivo pojasnil, da je v zvezi s parcelami, ki so bile pred komasacijo v njegovi lasti, vedel za ponudbo Elektra Ljubljana, ne pa tudi za sosedove in da ga nihče ni seznanil, da je bila za parcelo, ki je bila kasneje v komasaciji dodeljena njemu, že "odškodnina pobrana".

_Glede dostopa do parc. št. 333, k.o. B._

31. Tožnik v tožbi še ugovarja, da nima dostopa do navedenega, iz komasacijskega sklada dodeljenega zemljišča, saj mu toženka v korist te parcele ni ustanovila služnosti oziroma dostopa, kot je to storila za parc. št. 111. 32. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da sta tako tožnik kot na naroku zaslišana priča skladno izpovedala, da parc. št. 333 meji na parc. št. 999, ki je v tožnikovi lasti in ki ima dostop do javne ceste. To pomeni, da ne drži, da parc. št. 333 ne bi imela dostopa do javne ceste, zato sodišče pritrjuje zaključku organa, da ustanovitev morebitne služnosti v tem delu ni potrebna.

_Sklepno_

33. Iz vsega povedanega izhaja, da izpodbijane odločba v zvezi z odločbo druge stopnje ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

34. Ker je bistvo komasacijskega postopka razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada na način, da dobijo komasacijski udeleženci čim bolj zaokrožena zemljišča, je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti v celoti. Zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo, ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe, vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), postopek komasacije dopolniti ter upoštevati tudi mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in o zadevi ponovno odločiti.

**K II. točki izreka**

35. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

36. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV3 znaša 469,70 EUR.

37. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

38. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Tožnikov pooblaščenec je namreč zavezanec za ta davek.