Jedro

Okoliščina, da bi o obnovi postopka (po izločitvi sodnice, ki je izdala sodbo v pravnomočno končanem postopku) odločali sodniki z istega (pravdnega) oddelka, ki naj bi jih povezovali/združevali isti delovni prostor, kolegiji, izobraževanja, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče, ampak bi lahko bil kvečjemu razlog za izločitev sodnice, ki predlaga delegacijo, in drugih, morebiti celo vseh sodnikov tega oddelka. Sodniki pravdnega oddelka namreč niso edini sodniki največjega okrožnega sodišča v državi (z več kot 100 sodnikov).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču posredovalo predlog sodnice pravdnega oddelka za delegacijo pristojnosti, saj naj bi bili zanjo podani tehtni razlogi. Poudarja, da predlog stranke za obnovo postopka temelji na osebnih okoliščinah druge sodnice pravdnega oddelka, ki je v zadevi odločila (toženka namreč navaja, da sodnica ni izpolnjevala zakonskih pogojev za imenovanje in opravljanje sodniške funkcije, zato je ne bi smela opravljati). O izredno resnem očitku zoper eno od sodnic z istega oddelka bi torej moral odločiti eden od sodnikov istega oddelka istega sodišča, na katerem dela dotična sodnica. Doda, da na pravdnem oddelku dela zgolj 12 sodnikov, vsi v isti zgradbi, da se sodniki dnevno srečujejo in se skupaj udeležujejo kolegijev, izobraževanj itd. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Ta, t. i. videz nepristranskosti, bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Ni torej pomembno le, da je nepristransko sojenje v resnici zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da bi o obnovi postopka (po izločitvi sodnice, ki je izdala sodbo v pravnomočno končanem postopku) odločali sodniki z istega (pravdnega) oddelka, ki naj bi jih povezovali/združevali isti delovni prostor, kolegiji, izobraževanja, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče, ampak bi lahko bil kvečjemu razlog za izločitev sodnice, ki predlaga delegacijo, in drugih, morebiti celo vseh sodnikov tega oddelka. Sodniki pravdnega oddelka namreč niso edini sodniki največjega okrožnega sodišča v državi (z več kot 100 sodnikov). Šele če bi bil sleherni sodnik predložitvenega sodišča (celotno sodišče kot tako) povezan z dotično sodnico, bi bil lahko podan razlog za prenos pristojnosti na drugo krajevno pristojno sodišče, a česa takega predložitveno sodišče ne navaja.

5. Zadeva Vrhovnega sodišča I R 90/2023, ki jo predlog izpostavlja, ni primerljiva; gre za majhno sodišče s komaj tremi sodnicami in bi o utemeljenosti očitkov zoper eno sodnico odločali preostali dve.

6. Po navedenem ni utemeljenih razlogov za prenos pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.