Jedro

V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za (smiselno) očitano kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali kršitev 76. člena ZPP in 2. člena ZPP, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe. V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.

Materialno pravno presojo, ali so neka zemljišča po predpisih, veljavnih v času, ko naj bi tožniki pridobili lastninsko pravico na njih, in prostorskih izvedbenih aktih, (skupna) funkcionalna zemljišča, omogočajo šele konkretne trditve o (načrtovani) dejanski naravi zemljišč.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne v delu glede odločitve o parcelah 1065/392, 1065/210, 1065/167, 1065/584, 1066/10, 1065/682, 1065/720, 1065/721 in 1065/722, vse k. o. ..., in se v tem delu izpodbijana odločba sodišča prve stopnje potrdi; v preostalem izpodbijanem delu se pritožbi tožeče stranke in pritožbi druge toženke ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo (poleg procesnih odločitev, vsebovanih v I., II. in III. točki izreka, ki niso predmet pritožbenega preizkusa) predvsem zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodb z 21. 8. 2007 in 5. 9. 2007 ter zahtevek, da je druga toženka dolžna tožnikom izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis skupne lastninske pravice pri vrsti nepremičnin v k. o. ...1, ki so natančno navedene v izreku izpodbijane odločbe; delno pa je tožbo zavrglo. Odločilo je da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka.

Med pravdnima strankama je sporno, ali nepremičnine predstavljajo (skupno) funkcionalno zemljišče večstanovanjskih stavb v stanovanjski soseski X in ali so toženke z njimi nedopustno razpolagale.

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka, zoper odločitev o stroških pa druga toženka. Prva predlaga spremembo ali razveljavitev, druga pa spremembo v izpodbijanem delu. Pritožbeni razlogi bodo v izogib nepotrebnemu ponavljanju predstavljeni v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Na pritožbo tožnikov so odgovorili tretja toženka in stranska intervenienta A. A. ter B. B. in predlagali zavrnitev pritožbe; odgovor na pritožbo druge toženke pa ni bil vložen.

4. Pritožba tožeče stranke je delno, pritožba druge toženke pa v celoti utemeljena.

_O zahtevkih, o katerih naj sodišče prve stopnje ne bi odločilo_

5. Pritožniki trdijo, da sodišče ni odločilo o tožbenih zahtevkih M. M., S. S., Z. Z. S. in Š. Š., pa tudi, da ni odločilo o nazadnje postavljenem zahtevku.2 Navedbe o tem, da o kakšnem delu zahtevka ni bilo odločeno, niso pritožbene navedbe. V primeru nehotene3 opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, namreč ne gre za (smiselno) očitano kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ali kršitev 76. člena ZPP in 2. člena ZPP (kar očitajo pritožniki), ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe. V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.4 Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, bi torej lahko tožeča stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlagala, naj se sodba dopolni (325. člen ZPP). Takšnega predloga tožniki niso nikdar podali5, s pritožbo pa dopolnitve sodbe ne morejo doseči. Predmet pritožbenega preizkusa je torej tisto, kar vsebuje odločitev v izreku izpodbijane odločbe.

_O smiselno očitani bistveni kršitvi iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP_

6. Pritožbeni očitki, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni opredelilo do nekaterih nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka (šlo naj bi za parcele št. 1065/683, 1065/684, 1065/690, 1065/691, 1065/692, 1065/693, 1065/694, 1065/695, 1065/696, 1065/697, 1065/698, 1066/12 in 1066/13 (12. in 15 stran pritožbe), niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je (utemeljeno) skušalo besedilo obrazložitve čim manj obtežiti z nepotrebnimi podatki, tako je pri naštevanju parcel uporabilo vezaj (ki ima v tem kontekstu pomen, enak kot beseda do6). Razlogi sodbe, kjer je navedeno parc. št. 1065/683 - 1065/685 se torej nanašajo tudi na parcelo 1065/684; zapis v obrazložitvi 1065/689 - 1065/699 se nanaša tudi na parcele 1065/690, 1065/691, 1065/692, 1065/693, 1065/694, 1065/695, 1065/696, 1065/697 in 1065/698; zapis 1066/11 - 1066/14 pa se nanaša tudi na parceli 1066/12 in 1066/13.7 Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni bila storjena.

_O zavrženju tožbe za parcele 1065/392, 1065/210, 1065/167 in 1065/584 (del VII. točke izreka)_

7. Tožeča stranka navaja, da se pritožuje tudi zoper ta del izpodbijane odločbe, a pritožbenih razlogov o tem delu odločitve v pritožbi ni. Višje sodišče je v tem delu tako opravilo uradni preizkus izpodbijanega sklepa o zavrženju v obsegu, opredeljenem v 2. odstavku 350. člena ZPP in uradoma upoštevanih kršitev določb pravdnega postopka ni zasledilo. Stališče, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, ker ji je bila v stečajnem postopku priznana izločitvena pravica (do celote nepremičnin), pa je pravilno.

_O parcelah št. 1066/10 in 1065/682_

8. Za ti dve parceli8 je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke H. H. sodišče prve stopnje ugotovilo, da se nahajata izven območja zazidalnega načrta soseske X (čemur pritožniki ne nasprotujejo) in tožbeni zahtevek zavrnilo.

9. Tožeča stranka sicer navaja, da se pritožuje zoper ta del odločbe sodišča prve stopnje, a pritožbenih razlogov tudi o tem delu odločitve v pritožbi ni. Višje sodišče je zato v tem delu opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, opredeljenem v 2. odstavku 350. člena ZPP, in uradoma upoštevanih kršitev določb pravdnega postopka ni zasledilo. Stališče, da nepremičnine, ki so izven območja zazidalnega načrta soseske, niso funkcionalna zemljišča, je ob odsotnosti vsakršnih trditev o tem, kaj so te nepremičnine v naravi in kako naj bi bile funkcionalno povezane z večstanovanjskimi stavbami, katerih (so)lastniki so tožniki, materialnopravno pravilno.

_O parcelah št. 1965/720 do 1965/722_

10. V tem delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da gre za atrije, ki pripadajo lastnikom enot, katerim pripadajo atriji.

11. Tožniki v pritožbi trdijo, da jim je bila tudi na teh nepremičninah s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 001/2010 s 14. 6. 2012 priznana izločitvena pravica do 3266/10000. Sodišču prve stopnje očitajo, da je to okoliščino spregledalo in se do nje ni opredelilo. Slednje drži. A podatki v spisu (list. št. 852 in priloga A 221) pritožbenim trditvam tožnikov, da jim je bila priznana izločitvena pravica, ne pritrjujejo.

12. Tožniki z izjemo zgoraj opisanega pritožbenega očitka, pritožbenih razlogov proti temu delu odločitve sodišča prve stopnje v pritožbi ne navedejo, razlogom sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na parcele št. 1965/720 do 1965/722 (34. do 40. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) pa ne nasprotujejo. Višje sodišče je zato v tem delu opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, opredeljenem v 2. odstavku 350. člena ZPP in uradoma upoštevanih kršitev določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava ni zasledilo.

_O parcelah št. 1065/683, 1065/685, 1065/689, 1065/699, 1066/11, 1066/14 in 1066/24_

13. V tem delu (v resnici pa tudi glede parcel 1065/684, 1065/690, 1065/691, 1065/692, 1065/693, 1065/694, 1065/695, 1065/696, 1065/697, 1065/698, 1066/12 in 1066/139) je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da so nepremičnine namenjene stanovanjski gradnji. Zakaj sodišče prve stopnje sklepa, da ta ugotovitev že sama po sebi pomeni, da zemljišča ne morejo predstavljati funkcionalnega zemljišča stanovanjskih enot tožnikov, sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Višje sodišče tako niti ne more preizkusiti pritožbenih trditev tožnikov, da so bila ta zemljišča v Odloku o zazidalnem načrtu za območje urejanja ... (v nadaljevanju: Odlok) opredeljena/načrtovana kot funkcionalna zemljišča. Tak preizkus pa ni otežen samo zaradi pomanjkljivih razlogov izpodbijane sodbe, ampak tudi zaradi pomanjkljivih tožbenih navedb, iz katerih ni mogoče ugotoviti, kaj so sporna zemljišča v naravi v času sojenja in kaj (če so zdaj kaj drugega) naj bi bila v skladu z Odlokom. Golo sklicevanje na Odlok in navedba parcelnih številk ne omogoča materialnopravnega preizkusa pravilnosti odločitve.10 Materialno pravno presojo, ali so neka zemljišča po predpisih, veljavnih v času, ko naj bi tožniki pridobili lastninsko pravico na njih, in prostorskih izvedbenih aktih, (skupna) funkcionalna zemljišča, omogočajo šele konkretne trditve o (načrtovani) dejanski naravi zemljišč. Pri opredelitvi vsebine in obsega nujnih trditev si lahko v zadevah, kot je obravnavana, stranke in sodišče pomagajo z določbami Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1).11 _Dodatno o parceli št. 1065/2 in parcelah, navedenih v prejšnji točki obrazložitve_

14. Za zgoraj navedene nepremičnine je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je bila tožnikom izločitvena pravica do 3367/5000-in priznana v stečajnem postopku nad drugo toženko po seznamu z 12. 6. 2012, kar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prerekano (obrazložitev v 31. točki izpodbijane sodbe). A pomena te pravnomočne odločitve sodišče prve stopnje ni analiziralo. Če gre res (kar v pritožbi izpostavljajo pritožniki) za priznanje izvorne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah kot skupnih površinah stanovanjske soseske12, si je težko zamišljati, kako so nepremičnine do 3367/5000-in skupne površine stanovanjske soseske, v preostalem deležu pa ne. Celo če bi bilo to predstavljivo, pa je pomemben še drug vidik: če so tožniki pridobili lastninsko pravico do 3367/5000-in spornih nepremičnin skupaj z nakupom svojih stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, mora to nedvomno vplivati na veljavnost kasnejših razpolaganj13, o čemer je sodišče prve stopnje odločalo v IV., V. in VI točki izreka.

_Odločitev o pritožbi tožeče stranke_

15. Pritožba zoper odločitev o zavrženju in o zavrnitvi tožbenega zahtevka za parcele 1065/392, 1065/210, 1065/167, 1065/584, 1066/10, 1065/682, 1065/720, 1065/721 in 1065/722, vse k. o. ..., kot je bilo pojasnjeno, ni utemeljena, zato jo je višje sodišče na podlagi 353. člena ZPP (glede sklepa o zavrženju v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP) zavrnilo in odločbo potrdilo.

16. V preostalem delu (ter posledično v odločitvi o pravdnih stroških) pa je višje sodišče pritožbi na podlagi drugega dela 1. odstavka 355. člena ZPP (glede sklepa o zavrženju v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP) ugodilo, sodbo v tem delu razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker materialno pravno presojo, ali so neka zemljišča po predpisih, veljavnih v času, ko naj bi tožniki pridobili lastninsko pravico na njih, in prostorskih izvedbenih aktih, (skupna) funkcionalna zemljišča, omogočajo šele konkretne trditve o (načrtovani) dejanski naravi zemljišč, ki jih v obravnavani zadevi doslej ni bilo, pa je sodišče prve stopnje zahtevek vseeno vsebinsko obravnavalo, višje sodišče ne more samo dopolniti postopka, ne da bi nedopustno poseglo v pravico strank do pritožbe. Napotki sodišču prve stopnje za nadaljnje delo so v 13. in 14. točki obrazložitve ter 10. in 11. opombi zgoraj. Sodišče prve stopnje naj bo pozorno tudi na to, da pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče nepravdni postopek III N 554/2018 za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki je s svojimi specifikami nedvomno tisti, ki je najbolj prilagojen in primeren za določanje pripadajočega zemljišča večstanovanjskim stavbam.

_Še o pritožbi druge toženke_

17. Ker je višje sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in posledično razveljavilo stroškovno odločitev, je ugodilo tudi pritožbi tožene stranke zoper slednjo. Ob ponovnem odločanju o pravdnih stroških, ki bo sledilo meritornem odločanju o tožbenem zahtevku, bo moralo biti sodišče prve stopnje pozorno na to, ali je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka priznala izločitveno pravico. Če so drugi toženki nastali potrebni pravdni stroški zaradi zapoznelega umika oziroma umikov, mora sodišče prve stopnje to okoliščino ob odločanju o stroških ovrednotiti.

_Sklepno_

18. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

19. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo 3. in 4. odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo samo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Navedbo katastrske občine bo v nadaljevanju obrazložitve pritožbeno sodišče izpustilo. 2 Zahtevka, kot ga na straneh 5 do 11 pritožbe zapiše tožeča stranka, pritožbeno sodišče v vlogi s 24. 11. 2017, na katero se sklicujejo pritožniki, ne najde, ne najde ga tudi nikjer drugje v spisu. 3 In v tem primeru gre nedvomno za takšno situacijo, ki jo je povzročilo procesno ravnanje tožeče stranke: najprej je 84 tožnikov zastopala sedanja pooblaščenka, ki je na enem od narokov odpovedala pooblastilo, postopek pa je miroval; nato so nekateri tožniki predlagali nadaljevanje postopka, nekateri ne, nekateri so poslali ponovno pooblastilo isti pooblaščenki, drugi ne, nekateri so tožbo umaknili, pooblastili koga drugega, podajali različne procesne izjave, kar je povzročilo izjemno nepreglednost spisa. Podobno velja za vsebino tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je tožbo večkrat opisno umikala in na podoben način spreminjala zahtevek. 4 Prim. odločba VS RS 213/2012. 5 Pritožba je bila vložena po izteku petnajstdnevnega roka. 6 In si ga glede na kontekst obrazložitve ni mogoče razlagati v nobenem drugem pomenu tega znaka. 7 Prim. zapisi v 31. in 32. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. 8 In parcelo 1065/2, do katere se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju obrazložitve. 9 Prim. obrazložitev v 6. točki zgoraj. 10 Pojem funkcionalnega zemljišča je najprej opredelil Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN) v tretjem odstavku 46. člena kot stavbno zemljišče, potrebno za redno rabo objekta, stoječega na stavbišču, kasneje pa Stanovanjski zakon v 9. členu (to so zemljišča, kot na primer dostopne poti, dovozi, parkirni prostori, prostori za smetnjake, prostori za igro, počitek in podobno). Pri funkcionalnem zemljišču gre za raztegljivo, nedorečeno, a vendar določljivo kategorijo. (VSRS sodba in sklep III Ips 60/2014). 11 Pripadajoče zemljišče je po 1. odstavku 42. člena ZVEtL-1 tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. Sodišče pa pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno, 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Pritožbeno sodišče tudi pripominja, da je postopek po ZvEtL s svojimi specifikami nedvomno tisti, ki je najbolj prilagojen in primeren za določanje pripadajočega zemljišča večstanovanjskim stavbam. 12 Tega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, pa bi moralo. 13 Prim. VS RS sodba in sklep III Ips 60/2014, sodba II Ips 132/2017 in druge.