Jedro

Okrožno sodišče lahko kot upravitelj proračunskih sredstev nastopa kot dolžnik v izvršilnem postopku, v katerem izvedenec predlaga prisilno izterjavo nagrade in stroškov za izvedensko delo v kazenskem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrglo izvršilni predlog upnika, ker ga v roku 15 dni ni popravil, tako da bi v njem navedel kot dolžnika stranko, ki je v smislu 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ lahko pravdna stranka. Proti temu sklepu se pritožuje upnik zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ne drži, da bi vztrajal pri tem, da je dolžnik v tej izvršilni zadevi lahko le Okrožno sodišče v Kopru. Sodišče prve stopnje je le opozoril na to, da v vlogi dolžnika ne more nastopati niti Ministrstvo za pravosodje, saj tako izhaja iz dopisa slednjega. Zaradi tega je sodišče prosil, naj ga obvesti o tem, od koga lahko terja svojo terjatev. Zaveda se, da sodišče ni dolžno dajati takšnih podatkov, vendar je po drugi strani krivično, da mu sodišče ne izplača denarja za opravljeno izvedensko delo toliko časa. Zaradi tega je bil prisiljen vložiti izvršilni predlog proti tistemu, ki je zavezanec za plačilo. Zaradi tega je njegova pritožba utemeljena in predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu postavilo na stališče, da Okrožno sodišče v Kopru, proti kateremu je upnik vložil izvršilni predlog, ne more biti dolžnik v tem postopku, saj se lahko izvršilni postopek vodi le proti stranki, ki je lahko pravdna stranka in se pri tem oprlo na 81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Takšno stališče sodišča prve stopnje pa je materialnopravno zmotno. Četrto poglavje ZPP, ki vsebuje zakonske določbe o strankah in njihovih zastopnikih, namreč med drugim ureja tudi vprašanje, kdo je lahko poleg fizičnih in pravnih oseb pravdna stranka. V 2. odst. 76. člena ZPP je tako navedeno, da se to vprašanje določi z posebnimi predpisi, ki jih mora sodišče pri odločanje o tem, ali lahko nekdo nastopa kot stranka postopka, uporabiti. Ker gre v obravnavani izvršilni zadevi za izvršitev sklepa kazenskega sodišča, in sicer izterjavo stroškov in nagrade izvedenca, je potrebno uporabiti določbe ZKP. Ta v 2. odst. 92. člena določa, da med stroške kazenskega postopka spadajo tudi nagrada in stroški za izvedence. Kdo je zavezanec za plačilo teh stroškov, je odvisno od vprašanja, zaradi katere vrste kaznivega dejanja se je postopek vodil. Iz sklepa kazenskega sodišča z dne 20.8.1998 opr. št. K 182/90, ki je v tem postopku izvršilni naslov, je razvidno, da gre zakaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. V tem primeru 4. odst. 92. člena določa, da se ti stroški izplačajo najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih dolžni poravnati. Še natančnejše določbe vsebuje Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, ki v 24. členu določa, da v opisanem primeru te stroške plača vnaprej sodišče, ki vodi postopek. To bi pomenilo, da je zavezanec za plačilo nagrade in stroškov izvedencu Okrajno sodišče v Piranu, pred katerim se je kazenski postopek vodil. Ker pa na podlagi 2. odst. 347. člena Sodnega reda s finančnimi sredstvi za Okrajno sodišče v Piranu posluje Okrožno sodišče v Kopru, je slednje tisto, ki bi moralo upniku terjatev iz kazenskega sklepa poravnati. Pritožbeno sodišče je zato upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter ga vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o izvršilnem postopku (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Pri tem naj upošteva vse zgoraj navedeno in v kolikor bi ugotovilo, da izvršilni predlog vsebuje tudi vse druge sestavine po 40. členu ZIZ, bi moralo dovoliti izvršbo proti Okrožnemu sodišču v Kopru kot dolžniku. Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je upnik uveljavljal v pritožbi, temelji na 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in bo o njih odločilo sodišče prve stopnjne v nadaljevanju izvršilnega postopka.