Jedro

V skladu s šestim odstavkom 48. c člena ZP-1 mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 60,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti predmetne sodbe o prekršku, v kolikor mu bo v sodbi o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Specializirane enota za nadzor prometa Ljubljana z dne 21. 9. 2020 in ga spremenilo tako, da je prekršek kvalificiralo po 5. točki osmega odstavka 46. člena ZPrCP in storilcu namesto globe 500,00 EUR izreklo globo 400,00 EUR, v ostalem pa izpodbijani plačilni nalog, to je glede izreka stranske sankcije 5 (pet) kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, potrdilo. Sodne takse glede na drugi odstavek 147. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ni določilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica kot navaja zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev postopka (1. do 3. točka 154. člena ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prekrškovni organ je v obravnavani zadevi izdal plačilni nalog storilcu na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPrCP zaradi prekrška po 5. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP kot zakonitemu zastopniku tuje pravne osebe, ki je lastnica vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Ob vložitvi zahteve za sodno varstvo je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek in nato ob upoštevanju, da je po storitvi prekrška prišlo do spremembe predpisa, ki določa prekršek, skladno z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F), ki se uporablja od 11. 8. 2021 dalje, kot se ga očita storilcu, dejanje kvalificiralo kot prekršek po 5. točki osmega odstavka 46. člena ZPrCP in v tem delu izpodbijani plačilni nalog spremenilo.

5. V predmetni zadevi je prekrškovni organ vodil postopek o prekršku v skladu z določbami sedmega a) poglavja ZP-1, ki vsebuje posebne določbe za prekrške, storjene z motornimi vozili, registriranimi v drugih državah članicah Evropske unije. Ob upoštevanju šestega odstavka 48.c člena ZP-1 se tako kot povsem neutemeljeni izkažejo pritožbeni pomisleki, vezani na jezik in prevode obvestila o storitvi prekrška. V teh postopkih se v skladu s prvim odstavkom 48.c člena ZP-1 postopek začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. V skladu s šestim odstavkom 48. c člena ZP-1 mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Na podlagi vpogleda v listine spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo pravni osebi, ki je lastnica predmetnega vozila, posredovano obvestilo v slovaškem jeziku, s tem pa je sodišče zadostilo vsem zakonskim zahtevam.

6. Iz vročilnice pripete pisnemu obvestilu po direktivi EU 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (v nadaljevanju direktiva EU 2015/413) izhaja, da je bilo pisno obvestilo pooblaščencu pravne osebe na sedežu družbe, ki je lastnica vozila, s katerim je bil storjen prekršek, vročeno 8. 6. 2020. Pri določitvi osebe pooblaščene za sprejem pisanj gre za notranje (pooblastilno) razmerje med pooblaščeno osebo in družbo -lastnico vozila (katere odgovorna oseba je storilec prekrška), zato pritožnik ne more računati na uspeh s zanikanjem prejema obvestila o prekršku in pavšalnim izražanjem dvoma v pravilnosti vročitve in nadaljnjega ravnanja z obvestilom v družbi.

7. Že v izpodbijani sodbi je ustrezno odgovorjeno na sedaj ponovljene pritožbene pomisleke glede spoštovanja 30-dnevnega roka v zvezi s katerim pritožnik podaja napačen pravni nazor. Četrti odstavek 42. člena ZP-1 30 dnevnega roka ne veže na prejem obvestila o prekršku, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, ampak na trenutek začetka prekrškovnega postopka. Iz listin spisa izhaja, da je bil prekršek storjen 1. 6. 2020, prekrškovni organ pa je postopek začel že naslednji dan, saj je že 2. 6. 2020 izdal pisno obvestilo v slovaškem jeziku.

8. Pritožnik ne more uspeti z nekonkretiziranim sklicevanjem na neažurirane podatke iz interneta o pravni osebi, saj so bili na podlagi direktive EU 2015/413 v povezavi s 7. a poglavjem ZP-1 pridobljeni uradni podatki tujega registrskega organa pravnih oseb. Na podlagi navedenih določb je prekrškovni organ povsem zakonito pridobil podatke o tuji pravni osebi, saj je bilo z direktivo EU 2015/413, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), urejeno sodelovanje med državami članicami Evropske Unije, v zadevah, ki se nanašajo na kršitve prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, vožnjo skozi rdečo luč, vožnjo pod vplivom alkohola in druge v 2. v zvezi s 3. členom direktive EU 2015/413 izrecno naštete kršitve, ki pa so sicer natančneje urejene v zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa. Ob upoštevanju pogojev, ki jih določa drugi odstavek 48.b člena ZP-1 za 7. a poglavja ZP-1: _prekršek je bil storjen z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici Evropske unije, za katero je direktiva EU 2015/413 zavezujoča; na kraju storitve prekrška ni bilo mogoče ugotoviti storilca prekrška, pridobiti njegove izjave o prekršku oziroma storilcu izdati in vročiti odločbo o prekršku; storilec prekrška (v konkretnem primeru pravna oseba, ki je lastnica vozila) nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije;_ je mogoče zaključiti, da navedene določbe zajemajo tudi podatke, ki jih je prekrškovni organ pridobil v tem postopku. Nadalje pa uspeha ni moč priznati niti dokazno nepodprtem in nekonkretiziranemu delu pritožbe, namenjenemu zanikanju storitve prekrška in svojstva vozila, s katerim je bil storjen prekršek, saj ob ugotovljenem dejanskem stanju, storilec odgovarja kot odgovorna oseba pravne osebe, ki je lastnica vozila.

9. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v predmetnem pritožbenem postopku ni dopustno izpodbijati in se zato drugostopenjsko sodišče do pritožbenih navedb, ki nasprotujejo pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni opredeljevalo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialne predpise, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka o prekrških. Ker tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo nobene izmed kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker pritožnik ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo poplačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih je dolžan plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.