Jedro

Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da morata predlagatelja prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti 168,54 EUR stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

2. Predlagatelja sta se pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajata, da sta z nasprotnikom v pravdi P 3028/2009-I pri Okrožnem sodišču v Ljubljani sklenila sodno poravnavo, s katero so bila urejena vsa njihova medsebojna razmerja in zaključeni vsi postopki. Nasprotni udeleženec zato ni upravičen do povračila svojih stroškov, ki naj bi jih priglasil na obravnavi 4. 2. 2010. Takrat ni bilo nobene obravnave, je pa na obravnavi 5. 2. 2010 izjavil, da stroškov ne bo zahteval. Dejansko stroškov ni imel. Njegov zahtevek nasprotuje 163. členu ZPP. Izpodbijani sklep tudi ni v skladu s 159. členom ZPP, po katerem v primeru sodne poravnave vsaka stranka krije svoje stroške. Sicer pa sta od poravnave že minili dve leti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za določitev deležev skupnih stroškov stanovanjske stavbe, ki sta ga vložila pritožnika, končal pa se je s sklepom o ustavitvi postopka, potem ko sta predlagatelja svoj predlog umaknila. Sodišče prve stopnje bi moralo istočasno odločiti tudi o stroških postopka, vendar časovni zamik, do katerega je prišlo pri izdaji izpodbijanega sklepa, ni vplival na njegovo pravilnost in zakonitost. 5. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej posledica ustavitve postopka. Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic. Nenavsezadnje sta predlagatelja začela ta postopek, ko je zoper njiju po tožbi prvega nasprotnega udeleženca že več kot tri leta tekla pravda zaradi izselitve iz sporne stanovanjske hiše, pri predlogu pa sta vztrajala tudi še potem, ko je bilo pravnomočno odločeno, da se morata izseliti.

6. Pritožbeno sklicevanje na sodno poravnavo, ki sta jo predlagatelja sklenila s prvim nasprotnim udeležencem v pravdi P 3028/2009-I, ni utemeljeno. Res sta se stranki v navedeni poravnavi med drugim sporazumeli o tem, da ne bosta nadaljevali nepravdnega postopka, ne pa tudi o plačilu stroškov tega postopka. Iz zapisa poravnave tako ni razvidno, da bi se prvi nasprotni udeleženec odrekel pravici do povračila stroškov v tej zadevi. Pravilo iz prvega odstavka 159. člena Zakona o pravdnem postopku(1)(ZPP), po katerem vsaka stranka krije svoje stroške, velja le za pravdo, ki se končna s sodno poravnavo, ni pa uporabno v obravnavanem primeru, kjer se je postopek končal z ustavitvijo. Prvega nasprotnega udeleženca je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je v njegovem imenu vložil odgovor na predlog ter pripravljalno vlogo in se udeležil naroka 4. 2. 2010. Protispisna je pritožbena trditev, da obravnave tega dne ni bilo. Iz spisa je razvidno, da je obravnava bila, le da predlagatelja kljub vabilu na narok nista pristopila. Pooblaščenec prvega nasprotnega udeleženca je na tem naroku, torej pravočasno, zahteval povrnitev stroškov postopka. Te je opredeljeno navedel v stroškovniku, ki ga je predložil sodišču. Brez podlage je torej pritožbeni očitek, da stroški niso bili priglašeni v skladu s 163. členom ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je stroške nasprotnega udeleženca odmerilo v skladu z veljavno odvetniško tarifo, sicer pa predlagatelja odmeri v pritožbi niti obrazloženo ne oporekata. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani. Tudi uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku(2) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1)Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008

(2)Ur.SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/2002, 131/2003 in 77/2008