Jedro

Pravni posel odobri upravna enota v skladu z določbami 19. člena ZKZ, pri tem pa mora upoštevati pogoje, določene v 18. in 19. členu, preveriti ali je postopek prodaje tekel v skladu z določbami ZKZ ter v primeru, ko je več vlog za odobritev pravnega posla, preveriti vrstni red predkupnih upravičencev.

Izrek

I. Tožbi se zavrneta.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega upravnega spora.

Obrazložitev

1. Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo je ministrstvo ugodilo pritožbam A.A., B.B. in C.C. ter sklep Upravne enote Slovenska Bistrica št. 330-304/2015/30 z dne 26. 1. 2016 odpravilo. Zahtevek B.B. za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je zavrnilo. Z zgoraj navedenim prvostopnim sklepom je Upravna enota Slovenska Bistrica odločila, da se prekine postopek odobritve pravnih poslov, ki se je začel na podlagi vlog, ki sta ju vložila C.C.in B.B. glede nakupa nepremičnin parc. št. 193/1, 194/0, 150/2, 150/1, 193/2, 197/1, 197/2, 196/1, 196/3, 201/2, 201/1 in 198/0, vse k.o. ... do celote in parc. št. 149/1 k.o. ... do 19705/67149-tin ter parc. št. 149/2 k.o. ... do 2449/5824-tin, katere je ponudila v prodajo prodajalka A.A. za kupnino 235.000,00 EUR na oglasni deski Upravne enote Slovenska Bistrica v roku od 2. 3. 2004 do 1. 4. 2004. Postopek se prekine do pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 3. 9. 2013, opr. št. II P 396/2013 o tožbenem zahtevku tožeče stranke C.C. zoper toženi stranki A.A. in B.B., zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne pogodbe, ki sta jo toženi stranki sklenili dne 2. 2. 2005 za nepremičnine parc. št. 150/1, 150/2, 193/1, 193/2, 194/0, 196/1, 196/3, 201/2 in 201/3, vse k.o. ... do celote ter parc. št. 149/1 k.o. ... do 19705/67149-tin in parc. št. 149/2 k.o. ... do 2449/5824-tin za kupnino 250.000,00 EUR.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je prodajalka A.A. v letu 2004 objavila na Upravni enoti Slovenska Bistrica dve skoraj identični ponudbi za prodajo kmetijskih zemljišč skupaj s stavbami. Prva je bila objavljena od 2. 3. 2004 do 1. 4. 2004 za kupnino 235.000,00 EUR. Nanašala se je na zgoraj navedene parcele, na to ponudbo pa so se prijavili trije prejemniki ponudbe B.B., C.C. in D.D. Vloge za odobritev pravnega posla v zakonitem 60 dnevnem roku pri Upravni enoti ni podal nihče od navedenih, je pa v tem roku C.C. pri Okrožnem sodišču v Mariboru vložil tožbo na sklenitev prodajne pogodbe.

3. Druga ponudba je bila objavljena v času od 8. 12. 2004 do 7. 1. 2005 za kupnino 250.000,00 EUR, ta ponudba je vsebovala večino istih parcel kot prva ponudba, s tem da je prodajalka izvzela nekaj parcel in dodala novo nastalo parcelo (na določenih parcelah je namreč izvedla postopek parcelacije). Na to ponudbo so se prijavili trije sprejemniki ponudbe B.B., E.E. in D.D., ni pa se prijavil C.C. Vlogo za odobritev pravnega posla je v zakonitem 60 dnevnem roku pri upravni enoti vložil samo B.B., ki je priložil že sklenjeno kupoprodajno pogodbo s prodajalko A.A.. Upravna enota je ta pravni posel dne 9. 5. 2006 odobrila, pravnomočna je postala dne 18. 5. 2007. Na podlagi te pogodbe in odobritve se je B.B. vknjižil v zemljiško knjigo in je vanjo še vedno vknjižen, v zemljiški knjigi pa je vknjižena tudi zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice. Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da je pri večini parcel, ki so navedene v 1. točki izreka vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice zaradi izbrisne tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v korist C.C.. Prvostopni organ meni, da je pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 3. 9. 2013 z opr. št. II P 396/2013 o tožbenem zahtevku C.C. zoper toženi stranki A.A. in B.B. zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 2. 2. 2005 bistvenega pomena za nadaljevanje postopka o odobritvi pravnih poslov po prvi ponudbi in za odločitev o vlogah C.C. in B.B., zato postopek na podlagi 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prekinja do pravnomočnosti te sodbe.

4. Ta sklep je bil v pritožbenem postopku z v tem upravnem sporu z izpodbijano odločbo odpravljen. Drugostopni organ v razlogih povzema dejanske ugotovitve o dveh ponudbah za prodajo zemljišč. V nadaljevanju ugotavlja, da je bila sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 396/2013 z dne 3. 9. 2013 razveljavljena. Okrožno sodišče v Mariboru je nato ponovno odločilo o predmetni zadevi in izdalo sodbo, št. II P 317/2015 z dne 8. 9. 2013, iz katere izhaja, da je tožnik C.C. uspel s tožbo zoper toženca A.A. in B.B., zaradi ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 2. 2. 2005. S sodbo je bilo ugotovljeno, da je ta pogodba nična, zoper to sodbo pa sta se pritožila toženca B.B. in A.A. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom št. I Cp 1450/2015 z dne 2. 2. 2016 pritožbeni postopek prekinilo do odobritve pravnega posla po prvi ponudbi pri Upravni enoti Slovenska Bistrica, ta sklep pa je bil s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. Cp 5/2016 z dne 12. 5. 2016 odpravljen.

5. V nadaljevanju drugostopni organ pojasnjuje, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 321/2009 z dne 2. 10. 2014 odločeno, da je C.C. veljavno sklenil kupoprodajno pogodbo po prvi ponudbi z dne 9. 4. 2004. Zoper to sodbo sta vložila pritožbi toženca A.A. in B.B., Višje sodišče v Mariboru pa je s sodbo št. I Cp 120/2015 z dne 3. 5. 2015 odločilo, da je bila dne 9. 4. 2004 sklenjena kupoprodajna pogodba med A.A. in C.C. z odložnim pogojem odobritve tega pravnega posla.

6. Dne 30. 4. 2015 je C.C. vložil vlogo za odobritev pravnega posla po prvi ponudbi in pojasnil, da je, ker prodajalka ni hotela skleniti pisne kupoprodajne pogodbe, dne 28. 5. 2004 vložil pri Okrožnem sodišču v Mariboru tožbo na sklenitev pogodbe in o tem dne 31. 5. 2004 obvestil upravni organ. Pritožbeni organ ugotavlja, da je C.C. sprožil pravdni postopek v tedaj veljavnem 60 dnevnem roku od poteka ponudbe. Vlogi za odobritev pravnega posla je C.C. priložil sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 321/2009 z dne 2. 10. 2014 opremljeno s klavzulo pravnomočnosti, iz katere je razvidno, da je postala pravnomočna dne 3. 3. 2015. Upravni organ ugotavlja, da je C.C. pravočasno podal vlogo za odobritev pravnega posla po pravnomočnosti ugotovitvene sodbe.

7. Upravna enota je dolžna v postopku odobritve pravnega posla na podlagi določb ZKZ ugotoviti, ali je določen sprejemnik ponudbe upravičen do nakupa kmetijskih zemljišč, kmetije ali gozda, glede na ostale sprejemnike ponudbe. Ugotoviti mora torej, ali je pravilno podal izjavo o sprejemu ponudbe, pravilno in pravočasno podal vlogo za odobritev pravnega posla in ali ima v primeru več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico. V nadaljevanju ministrstvo zaključuje, da so okoliščine predmetnega postopka precej drugačne od večine ostalih postopkov. Prodajalka je namreč dala dve ponudbi za iste parcele v relativno kratkem času, ni hotela skleniti pisne pogodbe po prvi ponudbi s sprejemnikom ponudbe C.C., zaradi česar je bil sprožen pravdni postopek za sklenitev pogodbe s C.C., po drugi ponudbi pa je sklenila pisno kupoprodajno pogodbo s sprejemnikom ponudbe B.B., predmetne parcele pa so sedaj vknjižene kot last B.B. in ne več prodajalke A.A..

8. Glede na vse te okoliščine pritožbeni organ meni, da mora organ prve stopnje odločiti o odobritvi pravnega posla po prvi ponudbi brez prekinitve postopka. Odločitev upravnega organa o odobritvi pravnega posla v ničemer ne vpliva na lastninska razmerja ter veljavnost ene ali druge kupoprodajne pogodbe, saj so ta vprašanja v pristojnosti sodišča. Morebitna odobritev pravnega posla po prvi ponudbi s sprejemnikom ponudbe C.C. je namreč pogoj za veljavnost iztožene pogodbe po prvi ponudbi. Z izdajo odločbe o odobritvi ali neodobritvi pravnega posla po prvi ponudbi bo torej upravna enota odločila, ali je pogodba zakonito sklenjena glede na sodbo sodišča, ki je odločilo, da je kupoprodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena, kolikor jo bo upravna enota odobrila po določbah ZKZ. Po presoji drugostopnega organa torej pogoji za prekinitev postopka po 147. členu ZUP niso izpolnjeni. Sodišče je namreč že pravnomočno odločilo, da je C.C. sklenil kupoprodajno pogodbo s prodajalko A.A. dne 9. 4. 2004 ob pogoju odobritve pravnega posla pri upravni enoti, pravdni postopek glede ugotovitve ničnosti pisne kupoprodajne pogodbe z dne 2. 2. 2005, sklenjene na podlagi druge ponudbe, pa je še v teku. Zaradi navedenega mora po mnenju pritožbenega organa upravni organ prve stopnje sam rešiti predhodno vprašanje lastništva nepremičnin, v času prodaje prve ponudbe in za potrebe postopka odobritve pravnega posla upoštevati lastninsko stanje v času sklenitve pogodbe po prvi ponudbi in upoštevati sodbo sodišča, ki je ugotovila, da je kupoprodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena. Iz tega razloga je pritožbeni organ izpodbijani sklep odpravil. 9. Zoper drugostopno odločbo je vložil tožbo B.B., ki v tožbi navaja, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, ki so predmet navedenega upravnega postopka. Pravni temelj odobrenega razpolagalnega posla, vpisa v zemljiško knjigo in pridobitve lastninske pravice predstavlja pravnomočno zaključen upravni postopek odobritve kupoprodajne pogodbe, sklenjene med tožnikom in prodajalko z dne 2. 2. 2005. Lastništvo z odobritvijo upravnega organa v skladu z določili tedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) predstavlja pridobljeno pravico tožnika. Kljub prvi javni objavi za prodajo zemljišč prodajalke, upravni postopek odobritve pravnega posla na podlagi te objave ni stekel. Razlog za to je bil v nepredloženih vlogah za odobritev pravnega posla vseh treh sprejemnikov ponudb. To pomeni, da se C.C. ni poslužil razpoložljivih procesnih dejanj, kot tudi ne pravnih sredstev upravnega postopka. Glede na to tudi ne obstoji upravičen upravni interes C.C. za predmetni postopek. Meni, da je z izpodbijano odločbo poseženo v avtonomno in nepristransko odločanje upravne enote, ta poseg pa je storjen tako s strani drugostopnega organa kot sodišča. S tem pa so kršene tudi ustavne in temeljne človekove pravice tožeče stranke iz 158. člena Ustave RS, kar pomeni poseg v pridobljeno pravico na podlagi pravnomočne odločbe. To pa pomeni tudi kršitev 22. in 33. člena Ustave RS ter 7. člena Splošne deklaracije človekovih pravic. Sicer pa se tudi sodni odločbi, to je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 321/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča št. I Cp 120/2015, ne moreta nanašati na pravnomočno zaključen upravni postopek po odločbi št. 4/37-330/62/2005 z dne 9. 1. 2006, zato tožeča stranka opozarja tudi na neizvršljivost morebitne odločbe za odobritev pravnega posla v predmetnem postopku, saj A.A. ni ne dejanska in ne zemljiškoknjižna lastnica kmetijskih zemljišč. Tožnik opozarja tudi na nevarnost utrpele škode, zaradi nezakonitega postopanja državnih organov in s tem odškodninsko odgovornost do države. Predlaga, da sodišče odloči tako, da se izpodbijana odločba odpravi in predmetni postopek odobritve pravnega posla ustavi, podredno predlaga, da sodišče vlogo C.C. za odobritev pravnega posla zavrže. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

10. Tožbo je vložila tudi A.A., v njej pa navaja, da je bil pravni posel za predmetna zemljišča z dokončno in pravnomočno odločbo št. 4/37-330/62-2005 z dne 9. 5. 2006 že odobren in je B.B. na podlagi te odločbe vknjižen v zemljiško knjigo. Z izpodbijano odločbo se tako nasprotuje varstvu ustavno pravno zavarovane lastninske pravice. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

11. Sodišče je obe zadevi s sklepom št. II U 349/2016-8 z dne 18. 11. 2016 združilo v skupno obravnavo in se vodita pod opr. št. II U 349/2016. 12. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da je v predmetni zadevi več posebnih okoliščin, saj je prodajalka dala dve ponudbi za iste parcele v relativno kratkem času in ni želela skleniti pisne pogodbe po prvi ponudbi s sprejemnikom ponudbe C.C., zaradi česar je bil sprožen pravdni postopek na sklenitev pogodbe. Po drugi ponudbi je prodajalka sklenila pisno kupoprodajno pogodbo s sprejemnikom ponudbe B.B. Na osnovi teh okoliščin je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da mora organ prve stopnje odločiti o odobritvi pravnega posla brez prekinitve, saj odločitev o odobritvi pravnega posla v ničemer ne vpliva na sama lastninska razmerja ter veljavnost ene ali druge kupoprodajne pogodbe, ker so ta vprašanja v pristojnosti sodišča. Pri tem je upoštevati tudi, da je bilo s sodbo sodišča že pravnomočno odločeno, da je C.C. sklenil prodajno pogodbo s prodajalko A.A. dne 9. 4. 2004 ob pogoju odobritve pravnega posla pri upravni enoti.

13. Odgovor na tožbo je vložil tudi C.C., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da sodišče tožbo zavrže, ker izpodbijani sklep ni akt v smislu ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.

14. Tožba ni utemeljena.

15. Glede ugovora prizadete stranke, da izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu sodišče pojasnjuje, da procesni sklepi praviloma res ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu, saj se lahko po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta, obnovljen, ustavljen ali končan. Predmet obravnave v tem upravnem sporu je sicer odločba organa druge stopnje, ki je z njo odpravil prvostopni sklep o prekinitvi postopka. Res gre torej za procesno odločitev, vendar pa je ne glede na to treba upoštevati tudi okoliščine obravnavane zadeve in 2. člen ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti tistih dokončnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj strank.

16. Dejanske okoliščine zadeve so povzete zgoraj in sodišče te ugotovitve povzema (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Strinja se tudi z zaključki upravnih organov, da gre v tem postopku odobritve pravnega posla zaradi vseh opisanih dejanskih okoliščin za specifično zadevo. Dodatno jo zapleta še dejstvo, da se je postopek prodaje začel pred sprejemom načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012. Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da bi prekinitev postopka odobritve pravnega posla (da je bila odločitev o tem napačna in s tem pravilna odločitev drugostopnega organa, ki jo je odpravilo, bo obrazloženo v nadaljevanju), nedopustno posegla v pravni položaj vlagatelja vloge za odobritev pravnega posla (primerjaj tudi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 198/2013 z dne 18. 9. 2013), saj bi ne glede na to, da je odločitev o sklenitvi pravnega posla pravnomočna (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 321/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča št. I Cp 120/2015) ne mogel nadaljevati s postopkom, ki ga Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določa za promet s kmetijskim zemljiščem. Glede na to sodišče ugovor prizadete stranke zavrača. 17. Po presoji sodišča je izpodbijani drugostopni akt pravilen, zato tožbi obeh tožnikov kot neutemeljeni zavrača (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Pravni posel odobri upravna enota v skladu z določbami 19. člena ZKZ, pri tem pa mora upoštevati pogoje, določene v 18. in 19. členu, preveriti ali je postopek prodaje tekel v skladu z določbami ZKZ ter v primeru, ko je več vlog za odobritev pravnega posla, preveriti vrstni red predkupnih upravičencev.

18. V obravnavani zadevi je postopek prodaje stekel daleč pred sprejemom načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS v letu 2012, zainteresirani kupec (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) pa je ravnal v skladu s takrat veljavno sodno in upravno prakso in vložil tožbo na sklenitev prodajne pogodbe s prodajalko, ki tega ni želela storiti prostovoljno. Ni torej mogoče pritrditi tožbenim navedbam prvotožnika, ki navedeno povsem spregleda in navaja, da se C.C. ni poslužil procesnih dejanj in vložil vloge za odobritev pravnega posla. Tega namreč glede na takratno upravnosodno prakso tudi ni mogel storiti, je pa vložil tožbo na sklenitev prodajne pogodbe. S to je bil, kot izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 120/2015, uspešen in je po obrazloženem tudi očiten njegov interes za nadaljevanje predmetnega upravnega postopka.

19. Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori prvotožnika o neizvršljivosti odločbe o odobritvi pravnega posla v predmetni zadevi, saj odločba o odobritvi pravnega posla ni odločba, ki se izvršuje v izvršilnem postopku. Takšna odločba je vezana na sklenjen pravni posel, v konkretnem primeru ta izhaja iz ugotovitvene sodbe Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 120/2015 z dne 3. 3. 2015. 20. Sodišče se strinja z izpodbijano odločitvijo, da je vprašanje o sklepanju obligacijskih in stvarnopravnih poslov ter stvarnopravnih razmerij nasploh v pristojnosti sodišč in odločitev upravnega organa o vlogi za odobritev pravnega posla na to ne vpliva. Ta je namreč pri svoji odločitvi vezan le na zgoraj citirane določbe ZKZ. Po obrazloženem tudi ni nobenega razloga za prekinitev postopka.

21. Glede ugovora prvotožnika, da nadaljevanje postopka pomeni poseg v njegove ustavne pravice (učinek pravnomočnih odločb - 158. člen Ustave RS, enako varstvo pravic - 22. člen Ustave, pravica do zasebne lastnine - 33. člen Ustave) kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetnih zemljišč, pa je sodišče že zgoraj pojasnilo, da predmetni upravni postopek na stvarnopravna razmerja v ničemer ne vpliva in zato tudi v ustavne pravice tožeče stranke s tem ne more biti poseženo. Ob tem pa sodišče dodaja, da čeprav ni bistveno za odločitev v tej zadevi, ni mogoče prezreti dejanskih okoliščin zadeve, ko je šlo za dvakratno prodajno ponudbo pretežno istih nepremičnin in realizacijo po drugi ponudbi, kljub odprtemu sodnemu postopku na sklenitev prodajne pogodbe. A to je vprašanje poštenega izvrševanja pravic, ki je predmet obravnave v drugih (sodnih) postopkih.

22. Sodišče kot neutemeljeno zavrača tudi tožbo A.A., ki izpodbijani odločbi prav tako nasprotuje s sklicevanjem na zemljiškoknjižno stanje predmetnih nepremičnin. Kot je zgoraj obrazloženo, to na odločitev v tej zadevi ne vpliva.

23. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

24. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških tožeče stranke odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

25. Stroške pa je v predmetni zadevi priglasil tudi C.C., ki v tem postopku sodeluje po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V tem postopku je sodeloval na strani tožene stranke in se je zavzemal za zavrženje tožbe. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se stranki vrnejo le potrebni stroški. Stroški za posamezno vlogo pa so potrebni, če so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča prizadeta stranka takšnih navedb v odgovoru na tožbo ne navaja. V odgovoru na tožbo namreč predlaga zavrženje tožbe in po obrazloženem do povrnitve stroškov ni upravičena.

26. Glede na to je sodišče o stroških odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.