Jedro

Presoja o naobrazloženosti ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, naj plača upniku izterjevano terjatev in dovolilo predlagano izvršbo. Proti temu sklepu je vložil dolžnik pravočasen ugovor. V ugovoru je navedel, da je izterjevani račun reklamiral, nato pa prejel opomin, v katerem je plačilo le nekoliko znižano. Sodišče prve stopnje je ugovor predložilo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče je ugovor tako tudi obravnavalo. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik sicer v ugovoru navaja pravnorelevantno dejstvo, ki bi lahko v pravdnem postopku, če bi se izkazalo za resnično, pripeljalo do zavrnitve zahtevka. Vendar pa v podkrepitev te svoje trditve ni priložil očitno pisne reklamacije, na katero se sklicuje. Zato je po določbi 2. odst. 53. čl. ZIZ (v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ) obravnavani ugovor neutemeljen (prim. s tem v zvezi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, sprejeto na občni seji VSS, ki je bila 9.12.1999, Pravna mnenja 2/99, str. 17, z obr.). Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa poučen o pravkar omenjenih določilih ZIZ. Tako je bil seznanjen, da mora ugovor obrazložiti tako, da v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in za ta dejstva predloži dokaze. Prav tako je bil seznanjen s posledicami za primer, če ugovora ne bi tako obrazložil. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo še v okviru uradoma upoštevnih razlogov. (2. odst. 350. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da ti niso podani. Zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ)