Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 10. 10. 2013 poškodoval pri delu zaradi zdrsa lestve, na katero se je povzpel, da bi izvrtal luknje v nosilec, ki se je nahajal na višini dveh metrov.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da znaša prispevek toženke k nastanku škode 20%, tožnikov prispevek pa 80%. Odločitev o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka je pridržalo za končno odločbo. Presodilo je, da toženka ni objektivno odgovorna. Ocenilo je, da je utemeljen le tožnikov očitek o nezadostnem nadzoru nad njegovim delom.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, pritožbi toženke pa ugodilo in vmesno sodbo spremenilo tako, da je izdalo zavrnilno sodbo. Pojasnilo je, da opozarjanje na morebitne nevarnosti v smislu prepovedi uporabe delovnih sredstev, ki jih delodajalec sploh ni dal na voljo, ne pomeni običajnega nadzora, temveč poostren nadzor, ki v primeru enostavnih opravil ni potreben.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V njem zastavi vprašanja: 1) Ali sta sodišči prve in druge stopnje v okviru ugotavljanja samega (ne)delovanja dvižne ploščadi presegli trditveno podlago tožene stranke?; 2) Ali je v skladu z določbami 212. in 214. člena ZPP in v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) ter razpravnosti (7. člen ZPP) dopustno ugotavljati dejstva, ki jih nasprotna stranka ni (pravočasno in konkretizirano) prerekala?; 3) Ali pomeni delovno sredstvo, ki se nahaja 100 metrov od kraja opravljanja dela in to izven samega objekta, pri čemer je treba pred uporabo izvajati dolgotrajne „dezinfekcijske“ postopke, da se to sredstvo dostavi v objekt, primerno in ustrezno delovno sredstvo? In 4) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odgovornost za škodni dogodek v celoti naprtilo tožniku? V predlogu navaja, da toženka ni podala ustrezne in pravočasne trditvene podlage glede delovanja dvižne ploščadi. Če bi sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, bi moralo zaključiti, da je zavarovanec toženke opustil dolžni nadzor ter dolžnost zagotoviti varna delovna sredstva. V primeru, da bi Vrhovno sodišče štelo, da je dvižna ploščad delovala, pa predlagatelj poudarja, da ni prejel nobenih navodil za delo z njo. Prav tako glede na mesto, kjer je ta stala, ni mogoče govoriti o tem, da je delodajalec zagotovil ustrezno delovno sredstvo, tudi ob upoštevanju zamudnih dezinfekcijskih postopkov, ki jih je treba izvesti pred njeno uporabo. Prav tako sta obe sodbi obremenjeni s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se ju v določenem delu ne da preizkusiti. Sklicuje se na odločbe višjih sodišč in Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).