Jedro

ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu,

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Mariboru, opr. št. I U 554/2020 z dne 2. 6. 2020. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja na podlagi 1. alinee prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaradi posveta z odvetnikom.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je Organ za BPP prošnjo tožnika zavrgel, sklicujoč se na 8. člen ZBPP, ki v 5. alinei določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih, zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti t.i. veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za brezplačno pravno pomoč za sestavo tožbe v tem postopku. V tovrstnih primerih gre po stališču tožene stranke, sklicujoče se na prakso Vrhovnega sodišča, za zlorabo instituta BPP. Nadalje Organ za BPP meni, da če slednje ne velja za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, enako ne velja tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na takšno sklepanje kaže že samo besedilo zakona, ki izključuje dodelitev BPP in le te ne omejuje na postopek upravnega spora na prvi stopnji, brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da v obravnavani zadevi tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi s sodnim postopkom izpodbijanja dodelitve BPP. Glede na dejstvo, da prošnja za BPP ni dovoljena, jo je Organ za BPP, v skladu s 8. členom v zvezi s 37. členom ZBPP, zavrgel. 3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in izpodbija sklep v celoti, razen v delu, kjer se izrecno strinja, in sicer po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in mu dodeli BPP. Tožnik navaja, da 8. člen ZBPP izrecno ne določa, da se BPP v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli. To pa že iz tega razloga, ker potem upravičenci brez opravljenega državnega pravniškega izpita sploh ne bi imeli pravice vložiti pritožbe na Vrhovno sodišče RS oziroma če pa bi vložili pritožbo, bi bila zavržena kot nedovoljena. Tako bi upravičencu bila kršena pravica do sodnega varstva.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je Organ za BPP zavrgel prošnjo tožnika za BPP na podlagi pete alinee 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 7. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da v predmetni zadevi tožnik izpodbija odločbo, ki jo je Organ za brezplačno pravno pomoč izdal v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, za pravno svetovanje v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva zoper sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 554/2020 z dne 2. 6. 2020, s katero je bila zavrnjena tožba tožnika zoper odločitev upravnega organa o brezplačni pravni pomoči. 8. Tožnik zmotno meni, da bi mu morala biti dodeljena BPP za pravno svetovanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi iz razloga, ker potem upravičenec brez opravljenega državnega pravniškega izpita sploh ne bi imel pravice vložiti pritožbe na Vrhovno sodišče. Sodišče pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP).

9. ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu1, kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje tudi Organ za brezplačno pravno pomoč in izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS.

10. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba zakonita, prav tako pa sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

11. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje (že izdana odločba s strani Upravnega sodišča v zvezi z dodelitvijo BPP v zadevi I U 554/2020), ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Iz zakonodajnega gradiva v postopku sprejema novele ZBPP-C, ki je bila uveljavljena 4. 4. 2015, in s katero je bila izključena dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravne spore zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, (pa) izhaja, da je namen zakonske določbe, da se prepreči t.i. veriženje prošenj, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor in ko hkrati prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu. Enako odločitev sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1998/2018) z dne 18.10.2018).