Jedro

Pritožnik sicer v pritožbi zatrjuje, da bi naj vsaka stranka podpisala svoj izvod pogodbe, vendar pa si ob tem napačno razlaga določila 57. člen OZ. Temeljno pravilo glede zagotovitve pisnosti nekega pravnega posla, kadar je ta predpisana, je, da jo morajo podpisati vse stranke, ki se z njo zavezujejo (prvi odstavek 57. člena OZ). Vendar pa je zahtevi po pisnosti pogodbe zadoščeno tudi, če vsaka stranka podpiše tisti izvod listine, ki je namenjen drugi stranki (četrti odstavek 57. člena OZ). Iz tega sledi, da bi moral pritožnik v dokaz svojim navedbam, da je bila pogodba med njim in upnikom sklenjena, sodišču prve stopnje predložiti izvod pogodbe, podpisan s strani upnika kot odstopnika terjatve in ne tistega izvoda pogodbe, ki ga je podpisal sam. Zgolj dejstvo, da je pritožnik podpisal pogodbo v svojem imenu namreč ne dokazuje, da jo je podpisal tudi upnik, kot tudi ne dokazuje, da je bila pogodba med pogodbenima strankama sklenjena. Pogodba pa se na podlagi prvega odstavka 57. člena OZ šteje za sklenjeno takrat, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Na pritožniku je dokazno breme, da dokaže, da je bila pogodba sklenjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretjega (I. točka izreka) in predlog tretjega za odlog izvršbe (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se smiselno pritožuje tretji iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je predložena pogodbo o odstopu terjatve št. 3/14 z dne 23. 12. 2014 (v nadaljevanju pogodba) podpisal kot prevzemnik terjatve, zaradi česar je zanj postala pogodba zavezujoča po četrtek odstavku 57. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), s tem ko jo je podpisal. S podpisom je namreč sprejel pogoje s strani prvotnega upnika. Tako ga kot prevzemnika terjatve podpis bremeni in je z njim postal zakonski dolžnik proti odstopniku (upniku v obravnavanem primeru), zaradi česar lahko upnik na podlagi podpisa zahteva od njega izpolnitev obveznosti. Iz tega razloga je po mnenju pritožnika predložena pogodba zavezujoča. Pritožnik ni mogel postopati po 24. členu ZIZ, ker je postopek za pridobitev novega upnika še v teku, saj prvotni upnik prenosa pritožniku kot novemu upniku še ni zagotovil. Meni, da ima po prvem odstavku 421. člena OZ po sklenitvi pogodbe prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Glede na to meni, da ima pravico na predlaganem predmetu izvršbe, zaradi česar sta njegov ugovor in predlog za odlog izvršbe utemeljena. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen s kršitvami procesne narave, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, prvostopenjska odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

5. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je je pritožnik k ugovoru priložil Pogodbo o odkupu terjatev št. 3/14 z dne 23. 12. 2014, ki je podpisana zgolj iz njegove strani. Pritožnik sicer v pritožbi zatrjuje, da bi naj vsaka stranka podpisala svoj izvod pogodbe, vendar pa si ob tem napačno razlaga določila 57. člen OZ. Temeljno pravilo glede zagotovitve pisnosti nekega pravnega posla, kadar je ta predpisana, je, da jo morajo podpisati vse stranke, ki se z njo zavezujejo (prvi odstavek člena OZ). Vendar pa je zahtevi po pisnosti pogodbe zadoščeno tudi, če vsaka stranka podpiše tisti izvod listine, ki je namenjen drugi stranki (četrti odstavek 57. člena OZ). Iz tega sledi, da bi moral pritožnik v dokaz svojim navedbam, da je bila pogodba med njim in upnikom sklenjena, sodišču prve stopnje predložiti izvod pogodbe, podpisan s strani upnika kot odstopnika terjatve in ne tistega izvoda pogodbe, ki ga je podpisal sam. Zgolj dejstvo, da je pritožnik podpisal pogodbo v svojem imenu namreč ne dokazuje, da jo je podpisal tudi upnik, kot tudi ne dokazuje, da je bila pogodba med pogodbenima strankama sklenjena. Pogodba pa se na podlagi prvega odstavka 57. člena OZ šteje za sklenjeno takrat, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Na pritožniku je dokazno breme, da dokaže, da je bila pogodba sklenjena. Vendar pa pritožnik s tem, ko je predložil pogodbo, podpisano le v svojem imenu, ni izpolnil svojega dokaznega bremena o tem, da je bila pogodba o prenosu terjatve sklenjena. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s tem, ko ni dokazal, da je bila pogodba o odstopu terjatve sklenjena, ni izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (64. člen ZIZ), zato je pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.

6. Iz istih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi predlog pritožnika za odlog izvršbe. Sodišče namreč na podlagi 73. člena ZIZ odloži izvršbo glede določenega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Pritožnik kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, ni izkazal svoje pravice, ker ne razpolaga s pogodbo, ki bi bila podpisana s strani obeh strank in bi imela naravo javne listine (torej da bi bil podpis odstopnika - upnik na njej notarsko overjen).

7. V drugem odstavku 73. člena ZIZ sicer določa, da če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na zgoraj navedene načine, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Slednje pa pritožnik niti ni zatrjeval, ne dokazoval. 8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

9. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).