Jedro

Določitev zemljišča kot javnega dobra v postopku, v katerem predlagatelji niso sodelovali, ni ovira za ugotovitev, da ta nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi.

ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo (43. člen). Ta zakonodajalčeva odločitev je (tudi) rezultat spoznanja o še večji raznolikosti primerov, kot je bila zaznana ob uveljavitvi ZVEtL. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče. Na podlagi ugotovitev o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe ter sosednje šole in o dejanski rabi nepremičnine, iz katere je nastala sporna parcela, v obdobju od izgradnje do zaključka zaokrožitve območja šole in površin, ki sodijo k stanovanjski stavbi, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost stanju v naravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, (1) da je parcela 1092/10 k. o. X individualno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe na naslovu V. 40, 42 in 44, z ID znakom X-2980, stoječe na parceli 1091/6 iste k. o. (I. točka izreka) in (2) zavrnilo predlog za določitev individualnega pripadajočega zemljišča k prej navedeni stavbi glede parcele 1092/11 k. o. X. 2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper I. točko navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker se sodišče ni izreklo o utemeljenosti pritožničine trditve, da parcela 1092/10 predstavlja grajeno javno dobro, je izpodbijani sklep nerazumljiv in pomanjkljiv.

V postopku je tudi zatrjevala, da je sporno nepremičnino (oziroma prejšnjo parcelo 1092/4 k.o. X) pridobila odplačno, predlagatelji pa niso izkazali, da bi njihov pravni prednik pridobil pravico uporabe na navedeni nepremičnini. Iz odločbe skupščine Občine L. z dne 22. 9. 1972 izhaja, da se pravica uporabe prenese z dotedanjega koristnika na S. le glede parcele 1089 k.o. X v izmeri 900 m2, parcela 1092/4 pa tudi ni bila predmet lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo predmetne in sosednjih stavb. Zemljišča je pridobivala za namen gradnje šole in zanje tudi plačala odškodnino. Dejstvo, da zemljišče ni ograjeno, samo za sebe ni pomembno.

Sporna nepremičnina v naravi predstavlja asfaltirano površino dovozne poti, te pa ne morejo biti namenjene redni rabe stavbe, temveč morajo ostati dostopne pod enakimi pogoji vsem.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, da parcela 1092/10 k.o. X predstavlja individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu V. 40, 42 in 44, L., temelji na ugotovitvah, - da je parcela, iz katere je nastala sporna parcela, postala družbena lastnina v 70. letih prejšnjega stoletja na podlagi (odplačne) razlastitve, - da je navedena parcela nastala iz parcele 1092/2, ki je bila sestavni del zemljišč, sredi 70. let prejšnjega stoletja predvidenih za območje osnovne šole s pripadajočim zemljiščem, - da funkcionalno zemljišče osnovno šole tedaj še ni bilo odmerjeno kot točno opredeljena parcela oziroma njihov sklop v obsegu, kot jih osnovna šola uporablja danes, - da je bila zaokrožitev območja osnovne šole izvedena v letu 2012 in da sporna nepremičnina leži izven območja, ki ga kot svojega uporablja osnovna šola, in sicer sta vmes še zeleni pas in asfaltiran pločnik, ki potekata vzdolž ograje okrog osnovne šole, - da sporna nepremičnina ni bila omenjena niti v lokacijskem niti v gradbenem dovoljenju iz leta 1978 oziroma 1980, niti v odločbi iz leta 1972, na podlagi katere je pravica uporabe zemljišč za potrebe gradnje stavbe v (so)lasti predlagateljev in drugih stavb prešla od dotedanjega lastnika na S., - da je bilo v načrtih zunanje ureditve, ki so bili sestavni del gradbene dokumentacije v zvezi z stavbo v (so)lasti predlagateljev predvideno, da bo parkirišče stavbe bolj proti vzhodu, med vzhodnim robom stavbe in peš potjo pa bo zelenica, sedaj pa po površini predvidene zelenice teče dovozna pot proti parkirišču, zgrajenem severovzhodno od stavbe, območje načrtovanega parkirišča pa pokrivajo ograjene površine osnovne šole, - da gre v naravi za asfaltirano površino dovozne poti, ki poteka vzdolž stavbe, in del zelenega polotoka ob tej dovozni poti, - da vodi dovozna pot prek zapornice, postavljene na zelenem polotoku, do parkirišča, ki je v pretežnem delu že opredeljeno kot splošni skupni del stavbe v (so)lasti predlagateljev, - da ima tudi polovica asfaltirane dovozne poti že položaj splošnega skupnega dela navedene stavbe.

6. Neutemeljeni so pritožničini očitki, da se sodišče ni izreklo o vseh bistvenih navedbah, pomembnih za pravilno uporabo zakonskih meril za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. Iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je sodišče upoštevalo vsebino dovoljenj, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba. Ker določitev zemljišča kot javnega dobra v postopku, v katerem predlagatelji niso sodelovali, po utrjenem stališču sodne prakse ni ovira za ugotovitev, da ta nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi,1 neobstoj izrecnega stališča o nepomembnosti te pritožničine navedbe v izpodbijanem sklepu ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

7. Neutemeljeni so tudi očitki o napačnem ovrednotenju okoliščin, pomembnih za presojo, ali sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi v (so)lasti predlagateljev. V skladu s 43. členom ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti, (1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo in (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Drugače kot ZVEtL2 veljavni zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo. Ta zakonodajalčeva odločitev je (tudi) rezultat spoznanja o še večji raznolikosti primerov, kot je bila zaznana ob uveljavitvi ZVEtL. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče. 8. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnem upoštevanju obojega v izpodbijanem sklepu. Na podlagi ugotovitev o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe ter sosednje šole in o dejanski rabi nepremičnine, iz katere je nastala sporna parcela, v obdobju od izgradnje do zaključka zaokrožitve območja šole in površin, ki sodijo k stanovanjski stavbi, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost stanju v naravi. Nenazadnje iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu tudi izhaja, da primerjava med dovoljenji, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba v (so)lasti predlagateljev in stanjem v naravi, na enem delu sicer pokaže povečanje površin, ki jih dejansko uporabljajo etažni lastniki stavbe, a je na drugem delu prišlo do njihovega zmanjšanja. Pritožničino vztrajanje pri odločilnosti aktov, na podlagi katerih je bila zgrajena stanovanjska stavba v (so)lasti predlagateljev, je zato neutemeljeno. Glede na to, da so bile pravice uporabe dodeljene v obdobju družbenolastninskega sistema, pa tudi ni pomembno, da je bila za pridobitev nepremičnine v družbeno last plačana odškodnina.

9. Do drugačne odločitve ne more privesti niti upoštevanje dejstva, da gre za dovozno pot. V luči ugotovitve, da dovozna pot vodi do parkirišča, ki v pretežnem delu sodi k stavbi v (so)lasti predlagateljev, in da je polovica te poti že v njihovi (so)lasti, je tudi tej okoliščini v izpodbijanem sklepu dana prava teža. 10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Tako stališče je bilo zavzeto v številnih zadevah, v katerih je bila udeležena tudi pritožnica. Prim. npr. sklepe VSL sklep VSL I Cp 251/2015 z dne 5. 5. 2015, I Cp 3289/2014 z dne 5. 5. 2015 in II Cp 2406/2016 z dne 4. 1. 2017. 2 Prim. 7. člen in 30. člen prej veljavnega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL).