Jedro

Pri izvršbi pride do posega v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic (33. člen Ustave). Nobene dileme ni, da je prisilni poseg utemeljen, in sicer s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vendar mora biti ta poseg sorazmeren (2. člen Ustave). Osnovna vsebina načela sorazmernosti je v prepovedi čezmernih posegov, v modernem pomenu pa vsebuje tehtanje pravic ali vrednot, ki si stojijo nasproti. Naveden ustavni okvir je na nivo zakona prenesen v 3. člen ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 1. 2016 dolžničine nepremičnine citirane v I. točki izreka domaknilo kupcu L.M., kateremu je naložilo, da mora položiti preostanek kupnine v višini 3.243,01 EUR v roku 30. dni od vročitve sklepa ter hkrati odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi kupcu v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena izbrišejo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). S sklepom z dne 22. 2. 2016 je domaknjeno nepremičnino izročilo kupcu L.M. in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi pri izročenih nepremičninah vpiše lastninska pravica v korist kupca in izbrišejo vpisane pravice in bremena v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 89. člena ZZK-1. 2. Dolžnica v pritožbi zoper sklep o izročitvi opozarja, da je dolg banki (upniku) odplačevala z izjemo krajše prekinitve. S plačilom obrokov je redno nadaljevala, saj ji je banka blokirala račun in se „vsedla“ na njeno pokojnino. Obvestila, da je terjatev poravnana, ni prejela. Banka je svojo moč pokazala tako, da je najela izterjevalca, ki ji je zarubil osebni avtomobil. Izterjevalec je rubež ustavil, ko mu je predložila potrdila plačanih obrokih. Istočasno je banka najela odvetnika, ki je izpeljal prodajo nepremičnin. Prosi, da ji sodišče pojasni, če so postopki banke v skladu z zakoni. Izpostavi še, da se je zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije pritožila. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeni preizkus zadeve opravljen v obsegu pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je pokazal naslednje:

5. Dolžnici je sodišče s sklepom o izvršbi VL 143750/2013 z dne 16. 9. 2013 naložilo, da upniku v 8 dneh od vročitve sklepa plača 2.923,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2013 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 89,09 EUR in hkrati dovolilo izvršbo. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine v svojem naložitvenem delu predstavlja izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) in kot tak podlago za prisilno izterjavo denarne terjatve zoper dolžnico. Ker dolžnica ob izdaji sklepa o izvršbi ni ugovarjala, da je terjatev poravnala, je sodišče tudi utemeljeno dovolilo izvršbo na dolžničine premične stvari, njeno plačo ter njena denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, kot v nadaljevanju tudi na dolžničine nepremičnine, in sicer s sklepom z dne 25. 8. 2014. Dolžnica tudi zoper ta sklep ni ugovarjala, da je terjatev že prostovoljno poravnala ali, da je ta že v celoti prisilno izterjana.

6. Sklep o izvršbi z dne 16. 9. 2013, kakor tudi sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe z dne 25. 8. 2014 v stroškovnem delu ter sklep o stroških z dne 11. 11. 2015, kot izvršljive listine upniku dajejo pravico, da v sodnem postopku doseže neposredno realizacijo terjatve s prisilnimi sredstvi, na katerem koli dolžničinem premoženju z izjemo tistega, ki je z zakonom izvzeto. Načelo dispozitivnosti upniku omogoča izbiro sredstev in predmetov, pri čemer ga zakon ne omejuje. Tako lahko upnik predlaga več sredstev in predmetov izvršbe hkrati. Sodišče mora njegovemu predlogu slediti (prvi odstavek 34. člena ZIZ).

7. Pri izvršbi pride do posega v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic (33. člen Ustave). Nobene dileme ni, da je prisilni poseg utemeljen, in sicer s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vendar mora biti ta poseg sorazmeren (2. člen Ustave). Osnovna vsebina načela sorazmernosti je v prepovedi čezmernih posegov, v modernem pomenu pa vsebuje tehtanje pravic ali vrednot, ki si stojijo nasproti. Naveden ustavni okvir je na nivo zakona prenesen v 3. člen ZIZ, ki kot temeljno določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo.

8. S tem je določena jasna meja prisilnega državnega posega v dolžnikovo premoženje, ki jo mora izvršilno sodišče kot državni organ v zasebnem razmerju med upnikom in dolžnikom (za)varovati. Gre za izhodišče, ki ga mora upoštevati izvršilno sodišče tudi v fazi oprave izvršbe. Če je dovoljena izvršba na več predmetov izvršbe ali na več nepremičnin, jo sme sodišče opraviti le na tistih predmetih oziroma prodati le toliko in tiste nepremičnine, z izvršbo katerih oziroma s prodajo katerih se že lahko doseže poplačilo upnikove terjatve. Upnikova avtonomija volje glede predlaganega obsega izvršilnih sredstev in predmetov je na pojasnjen način omejena pri realizaciji izvršbe. Ko je z opravo izvršbe na dolžnikovo premoženje doseženo poplačilo upnikove terjatve, pravni interes upnika za nadaljevanje izvršbe na preostalo premoženje ugasne.

9. Navkljub sočasnemu teku izvršbe na več predmetov izvršbe in obvestilu dolžnikovega dolžnika (ZPIZ) dne 1. 12. 2015, da bo sklep o izvršbi poplačan v celoti dne 30. 11. 2015, torej pred opravo druge javne dražbe (22. 12. 2015), je sodišče prodalo in izročilo nepremičnine dolžnice ocenjene na 8.107,52 EUR za kupnino 4.053,76 EUR, ne da bi se pred tem prepričalo, ali terjatev upnika sploh še obstoji in ocenilo ali za njeno poplačilo zadošča prodaja posamezne nepremičnine. Upnik je sicer na poziv sodišča o izjasnitvi o dopisu dolžnikovega dolžnika sicer sporočil, da dolg še ni v celoti poplačan, pri tem pa ni določno in natančno sporočil višino odplačanega dolga in višino odprte terjatve. Zaradi nerazjasnjenih okoliščin, ali je upnikova terjatev poplačana ali ne in posledično, ali je nadaljevanje nepremičninske izvršbe s prodajo utemeljeno ali ne oziroma ni preverjena višina nepoplačane terjatve in posledično ali je upravičena prodaja vseh treh nepremičnin ali zgolj posamezne, je izpodbijana odločitev zaenkrat preuranjena. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o izročitvi razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V njem bo sodišče ponovno pozvalo upnika, da se določno in natančno izjasni o vseh poplačilih, tudi prejetih s strani izvršitelja in trditvi, da dolg še obstoji. Prav tako bo pozvalo k izjasnitvi vse izvrševalce sklepov o izvršbi ter nato obračun upnika preizkusilo. V kolikor bo ugotovilo, da dolg dosega kupnino, na podlagi katere je kupec na javni dražbi kupil nepremičnine, bo s postopkom nepremičninske izvršbe nadaljevalo, pri čemer se bo ob izdaji sklepa o domiku opredelilo do pritožbenih navedb dolžnice o pritožbi zoper odločitev Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije. Če bo ugotovilo, da je višina dolga nižja od kupnine dosežene na dražbi, bo moralo prodajati nepremičnine posamezno in le v takem obsegu, ki bi zadoščal za poplačilo upnika, in ne vse nepremičnine skupaj. Ko bo s prodajo posameznih nepremičnin sodišče doseglo navedeni znesek dolga, prodaje preostalih nepremičnin ne bo smelo več nadaljevati.

11. V konkretni situaciji je uporabno tudi določilo 12. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je dolžnica laik, ki nima pooblaščenca.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).