Jedro

Sodišče lahko izda predhodno odredbo pod pogojem, da je bila že izdana odločba domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Takšno odločbo predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Hipoteka, ki je v vrsti pred upnikovo ob ostalem, da dolžnik nima drugega premoženja, kaže na verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ugovor tožene stranke zoper sklep naslovnega sodišča o predhodni odredbi opr. št. P 2772/20011-I z dne 9.12.2011, zavrnilo.

2. Zoper sklep se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožil toženec. Sodišču očita, da ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, da se ni opredelilo do dokazov in navedb, zlasti do navedbe, da sodišče ne more sklepati na obstoj nevarnosti na podlagi izjave SS. Sodišče tudi ni navedlo, na podlagi česa sklepa, da je nevarnost podana. Nadalje navaja, da je tožnik vložil predlog za izvršbo v nasprotju z določili ZIZ, saj listine, ki jih je tožnik predložil, nimajo narave verodostojne listine v smislu 23. člena ZIZ. Z listinami, na podlagi katerih je bila dovoljena izvršba, je sodišče v času, ko je odločalo o predlagani predhodni odredbi že razpolagalo, zato bi moralo presojati, ali listine, ki jih je predložil tožnik, izpolnjujejo pogoje za verodostojno listino ali ne. Sodišče se nadalje tudi ni opredelilo do toženčevega zanikanja obligacijskega razmerja. Po povedanem sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je že povedalo prvo sodišče le-to lahko izda predhodno odredbo pod pogojem, da je bila že izdana odločba domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Takšno odločbo predstavlja tudi v tej zadevi izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 123040/2011 z dne 31.8.2011. Upnik (tožnik) pa mora izkazati za verjetno tudi nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (257. člena ZIZ). Prvi pogoj je torej z izdajo sklepa o izvršbi izpolnjen. Vsa navajanja toženca v pritožbi (pod točko 3 zmotna uporaba materialnega prava in pod 4 bistvene kršitve pravil postopka) o tem, da listine, ki jih je tožnik priložil predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, nimajo narave verodostojne listine v smislu 23. člena ZIZ; o zanikanju oziroma priznanju obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, v tej fazi postopka niso relevantna, torej niso odločilnega pomena za rešitev spora, zato nanjo pritožbeno sodišče ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

5. Prvo sodišče pa je jasno in prepričljivo utemeljilo tudi obstoj drugega pogoja - nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Na notarsko overjeno izjavo S. S. z dne 16.10.2011, katero napada pritožba, se sodišče prve stopnje v obrazložitvi spora sploh ne sklicuje. Toženec sam je priznal, da je nepremičnino prodajal. Kasneje si je premislil, a je vzel kredit ter nepremičnino, ki pa je edina, s katero toženec razpolaga, obremenil za glavnico v višini 80.000,00 EUR. Že ta hipoteka, ki je v vrsti pred tožnikovo ob ostalem, da tožnik nima drugega premoženja, kaže na verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

6. Po povedanem je sodišče dovolj temeljito obrazložilo obstoj obeh pogojev na podlagi katerih je mogoče izdati predhodno odredbo. Pri tem pa ni zagrešilo v pritožbi zatrjevanih kršitev pravdnega postopka in tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.