Jedro

Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, nima povsem samostojnega življenja, ampak je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej izvršilni postopek. V primeru ustavitve izvršilnega postopka ta razlog odpade, posledično pa tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo oziroma morebitno pravno sredstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, vloženo dne 22. 3. 2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki (toženki) naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik zaradi umika predloga za izvršbo s prodajo 1/6 nepremičnine ID znak 000 1/2, ki je bil pravnomočno dosojen tožniku s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2794/2015 z dne 5. 5. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1671/2017 z dne 17. 1. 2018, nima več pravnega interesa za predmetno tožbo, materialnopravno napačno. Pravni interes obstaja, če se nahaja tožnik v negotovosti glede svojega pravnega položaja, pri čemer mora biti tožnikova negotovost in s tem ogroženost njegovega pravnega položaja posledica ravnanja toženca. Okoliščina, da je toženka v izvršilnem postopku umaknila izvršbo na del nepremičnine, ki je bil pravnomočno dosojen tožniku, na dejstvo tožnikovega pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega postopka nima vpliva. Toženka je zoper navedeno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani vložila revizijo in ta, dokler o njej ni odločeno, ustvarja negotovost glede pravnega položaja tožnika. Posledično obstoji pravni interes tožnika tudi v trenutku zaključka glavne obravnave. Umik izvršilnega predloga je zgolj procesni sklep, ki toženki ne odvzema pravice, da kadarkoli ponovno poda predlog za izvršbo za navedeni delež nepremičnine. Toženka ni izkazala, da obstajajo ovire za ponovno vložitev predloga za izvršbo na sporni delež nepremičnine, ker bi bil na slednjem v zemljiški knjigi že pravnomočno vpisan dolžnik. Šele, če bi izkazala to dejstvo in da toženka zoper vpis v zemljiško knjigo nima pravnih sredstev niti možnosti podaje zaznambe izrednega pravnega sredstva, bi bilo šteti, da položaj tožnika ni več ogrožen. Dokazovanje slednjega onemogoča dejstvo vložene revizije. V primeru, da bi toženka z revizijo uspela in bi tožniku ne šel delež 1/6 nepremičnine, ima toženka možnost pravnomočno ugodilno sodbo v predmetnem postopku razveljaviti z institutom obnove postopka. Upoštevaje formalne pogoje iz 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je tožnikov tožbeni zahtevek nedvomno utemeljen. Pri odmeri stroškov postopka ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Položaj res ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP. Umik izvršilnega predloga ne predstavlja izpolnitve zahtevka v celoti, ravno toženka je dala povod za tožbo. Odločiti je treba po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka (merilo uspeha, povod za tožbo, potrebnost stroškov, krivda za nastanek stroškov ter merilo vseh okoliščin primera). Vse okoliščine primera nalagajo odločitev, da sodišče stroške naloži v plačilo toženki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je tožnik v tej zadevi vložil tožbo zoper toženko na ugotovitev, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v ..., In 26/2011 z dne 28. 9. 2011, ki je postal pravnomočen dne 27. 11. 2013, na delež 1/6 nepremičnine parc. št. 1/2 k.o. 000, ID 000-1/2-0, ni dopustna in se izvršilni sklep v tem delu razveljavi in izvršba ustavi. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je toženka predlog za izvršbo (delno) umaknila in sicer glede prodaje 1/6 nepremičnine ID znak 000 1/2, ki je bila pravnomočno dosojena tožniku, torej glede deleža, za katerega tožnik zahteva, da se ugotovi, da je izvršba nedopustna. Izvršilno sodišče je v navedenem obsegu izvršbo ustavilo ter razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, tako da izvršba glede deleža nepremičnine, glede katere tožnik zahteva, da se ugotovi, da ni dopustna, ne poteka več.

5. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik nima pravnega interesa za predmetno tožbo, je pravilen in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, namreč nima povsem samostojnega življenja, ampak je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej izvršilni postopek. V primeru ustavitve izvršilnega postopka ta razlog odpade, posledično pa tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo oziroma morebitno pravno sredstvo.1

6. Pritožbene navedbe tožnika o nadaljnjem obstoju pravnega interesa in ogroženosti njegovega pravnega položaja zaradi vložene revizije v pravdnem postopku in o tem, kaj bi toženka morala izkazati, so tako neutemeljene. Glede na to, da izvršilni postopek na deležu nepremičnine, glede katerega je tožnik zahteval, da se ugotovi nedopustnost izvršbe, ne poteka več, pravnega interesa tožnik nima več, ne glede na to, da obstaja možnost ponovne vložitve predloga za izvršbo, v primeru, da bi toženka s svojo revizijo uspela. Odločitev sodišča prve stopnje je tako materialnopravno pravilna.

7. Neutemeljeno tožnik izpodbija tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Odločitev sodišča prve stopnje je tožniku v korist. V primeru, kot je predmetni, ko tožnik tožbe ni umaknil, je treba upoštevati načelo uspeha v pravdi. Tožnik je v pravdi propadel, zato se neutemeljeno zavzema za odločitev, da bi mu bila toženka dolžna povrniti pravdne stroške. Glede na ravnanje toženke, ki je glede na stanje v zemljiški knjigi vložila predlog za izvršbo in takoj, ko je bilo pravnomočno razsojeno in odločeno o drugačnih deležih, kot so izhajali iz zemljiške knjige, predlog za izvršbo delno umaknila, se tožnik neutemeljeno zavzema za to, da bi sodišče stroške naložilo v plačilo toženki, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, krivde za nastanek stroškov ter s sklicevanjem na 157. člen ZPP (povod za tožbo) in 160. člen ZPP. Po slednjem lahko sodišče sicer odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške celo, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

1 Tako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 647/2007.