Jedro

Ugotovljena kršitev pojasnilne dolžnosti pri nedoletni tožnici v neposredni vzročni zvezi z ugotovljenimi posledicami, ki nebi nastale, kolikor bi se nadaljevala z dotedanjo obliko zdravljenja z žveplovim opleskom ob sicer pričakovanem istem izidu zdravljenja tekom določenega časa, kar je za to obliko kršitve odločilno.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je prvo sodišče zavezalo obe toženi stranki k nerazdelnem plačilu 600.000,00 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsodbe dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in naložilo v plačilo tožeči stranki glede na pravdni uspeh, po opravljenem medsebojnem pobotu,

507.005,28 SIT toženima strankama s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Pojasnilo je, da gre za vtoževano nepremoženjsko škodo mladoletne tožnice, takrat stare tri leta, zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti (člen 47 Zakona o zdravstvenih dejavnostih - ZZDej), v zvezi z dne 2.11.1999 v Splošni bolnišnici v M. opravljenim dermatološkim posegom lapizacije bradavic na tožničini zadnjici, kar ji je posledično povzročilo mestoma nekaj razjed ob sočasni pekoči bolečini z povišano telesno temperaturo, kar je zacelilo po 15 dneh.

Gre sicer za nepričakovani zaplet v zvezi z zdravljenjem bradavic mladoletne tožnice, vendar zakonite zastopnice J. V., lečeči zdravnik specializant dr. S. L., pred posegom ni seznanil z možnimi načini odstranjevanja bradavic, niti pojasnil bistva nameravanega posega lapizacije z možnimi nezaželjenimi posledicami in pričakovanim rezultatom samega posega. Ta poseg je pri nedoletni tožnici bil dejansko opravljen in brez privolitve zakonite zastopnice, ki v takih okoliščinah tudi ni mogla izoblikovati pravno upoštevne izjave volje. Zato opravljen poseg lapizacije ni pravno dopusten in gre nedoletni tožnici odškodnina za telesne bolečine 400.000,00 SIT ter za strah 200.000,00 SIT. V kolikor pa tožeča stranka uveljavlja odškodnino tudi iz dejanske podlage zdravniške napake, v tem obsegu tožbeni zahtevek ni utemeljen. Iz skladnih pisnih izvedenskih mnenj vključno tudi z dopolnitvami izvedencev na glavnih obravnavah, dr. S. V. in primarija dr. G. W. izhaja, da do sprememb - razjed na območju opravljenega posega lapizacije s spremljajočimi pekočimi bolečinami, ni prišlo zaradi za to vrsto zdravljenja neprimernega in nestrokovno izbranega opravljenega posega oziroma zdravljenja, nasprotnega pa tožeča stranka ni dokazala. Sicer je ocenilo, da odškodninski postavki iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti nista podani po temelju.

Tožeča stranka napada zavrnilni in stroškovni del prvostopne sodbe iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno spremembo v napadenem delu z zvišanjem dosojene odškodnine oziroma podrejeno razveljavitev prvostopne sodbe v tem obsegu. Le kolikor bi bilo na pritožbeni stopnji ugotovljeno, da v zadevi ne gre za kršitev pojasnilne dolžnosti, vztraja tožeča stranka v pritožbi, da je v zadevi podan tožbeni zahtevek tudi po temelju iz naslova zdravniške napake.

Ocenjuje, da je dosojena odškodnina prenizka. Stroškovno odločitev pa napada zato, ker prvo sodišče ni upoštevalo dejstva "širokega pravdanja" drugotožene stranke, ki je pred vložitvijo tožbe tožnici tudi onemogočila sklenitev poravnave s prvotoženko za 1,000.000,00 SIT odškodnine.

Zoper obsodilni del vključno s stroškovno odločitvijo, vlagata skupno pritožbo obe toženi stranki, ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov, s pritožbenim predlogom na spremembo prvostopne sodbe v napadenem delu z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Procesno kršitev vidi pritožba v tem, da je oprta prvostopna odločitev na tožbeno podlago kršitve pojasnilne dolžnosti, ki jo tožeča stranka sploh ne zatrjuje, manjkajo pa tudi razlogi o odločilnih dejstvih o kršitvi pojasnilne dolžnosti. Ocenjuje prvostopno dokazno oceno o neverodostojnosti prič - lečečega zdravnika dr. S. L. in medicinske sestre I. V. kot napačno, saj sta obe izpovedbi prepričljivejši od tiste po zakoniti zastopnici. Dosojena odškodnina za telesne bolečine je pretirana, za strah pa ni utemeljena po temelju. Odmerjenih pravdnih stroškov tudi ni mogoče preizkusiti, saj ni obrazložen obseg priznanih in nepriznanih pravdnih stroškov vseh pravdnih strank. Tožeča stranka se v vloženem odgovoru na pritožbo toženih strank zavzema za njeno zavrnitev.

Pritožbe niso utemeljene.

Ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom toženih strank o storjeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ker da je oprta prvostopna odločitev na neobstoječo dejansko podlago: opustitev pojasnilne dolžnosti, ki je sicer zatrjevana med pravdnim postopkom, a prepozno. Tožbena podlaga kršitev pojasnilne dolžnosti je uveljavljana in zatrjevana že v samih tožbenih navedbah, ki konkretno očitajo toženima strankama, da lečeči zdravnik pred opravljenim obravnavanim posegom lapizacije, zanj ni pridobil dovoljenja zakonite zastopnice nedoletne tožnice. Prvostopna sodba tudi ima ustrezne in dovoljne razloge o vseh odločilnih dejstvih, kot bo v nadaljevanju še pojasnjeno. Sodišče druge stopnje pa tudi pri uradnem pritožbenem preizkusu zadeve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ni zasledilo preostalih upoštevnih procesnih kršitev (drugi odstavek 339. člena ZPP).

Tudi ni mogoče očitati prvemu sodišču zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, niti zmotne uporabe materialnega prava pri sprejetju napadene odločitve. Iz relevantnih vidikov je dejansko stanje dovolj in pravilno razjasnjeno in kot tako daje zadostno podlago za izdajo prvostopne sodbe na podlagi pravilne uporabe materialnega prava.

Ob povzemanju pravilnih in dovoljnih prvostopnih razlogov o vseh odločilnih dejstvih je k njim in izrecnim pritožbenim navedbam še povedati: Ni dvoma v pravilnost prvostopne ocene, da je v zadevi utemeljena tožbena podlaga o obstoju kršitve pojasnilne dolžnosti. Prvo sodišče je sprejemljivo dokazno ocenilo, da v tem primeru verjame izpovedbi tožničine matere - zakonite zastopnice, da ji sploh ni bilo pojasnjeno, da se bo pri nedoletni tožnici opravil nov poseg - lapizacija, ki se je dejansko opravil, niti kakšni so pričakovani pozitivni niti možni negativni učinki takega zdravljenja. To zaključuje prvo sodišče predvsem ob nespornem dejstvu, da je zakonita zastopnica pripeljala nedoletno tožnico na pregled v času polurnega odmora predvidenega za kosilo v vrtcu, kjer je bila v oskrbi.

Razumeti je še iz prvostopnih razlogov, da opravljen poseg lapizacije tožeča stranka ni pričakovala, nedoletne tožnice kot triletnega otroka nanj tudi niso pripravili, zato je med posegom kričala in jokala, zakonita zastopnica je bila z dotedanjim načinom zdravljenja tožničinih bradavičk (terapija z žveplovim opleskom) zadovoljna in je tokrat le pričakovala recept za to zdravilo, ki ga je do tedaj že porabila in na poseg lapizacije v kolikor bi ji bil dejansko predlagan in predstavljen iz vseh potrebnih vidikov, zagotovo nebi pristala. Že sama okoliščina, da tožena stranka v strankinih navedbah niti sicer ne navaja, da je zakonita zastopnica bila v danem primeru pred posegom seznanjena o možnih tudi nezaželjenih posledicah, ki so zatem dejansko nastopile, je dovolj za obstoj kršitve pojasnilne dolžnosti, čeprav lečeči zdravnik v izpovedbi priče, možnosti kakršnihkoli zapletov v posledici tega posega - lapizacije, ne prikazuje. Možnost nezaželjenih posledic zdravljenja z lapizacijo pa zdravniška stroka očitno pozna kot to izhaja iz obeh v zadevi izdelanih izvedenskih mnenj, ki o tem povesta, da je sredstvo, ki se uporablja pri lapizaciji (srebrov nitrat) erozivna snov, s katerim se točkasto premaže obolelo mesto - bradavica, ki se po končanem premazu prekrije v izogib učinka premaza tudi na zdravo kožo in oblačila sploh, ko je koža obolelega mesta pri nedoletni tožnici - zadnjice, triletnega otroka, izredno občutljiva, ter lahko vsak pacient po vsem povedanem doživlja poseg lapizacije različno: nekdo brez težav, drugi v obliki pekočega bolečega občutka, tretji srbenja oziroma četrti kombinacije vseh teh oblik.

Tako je pravilna prvostopna ocena, da v tem sporu ne gre za osveščeni pristanek na poseg lapizacije zakonite zastopnice pri nedoletni tožnici, ko ji zdravnik zraven narave bolezni ni pojasnil različne možne načine zdravljenja in možne zaplete ali stranske učinke predlaganega načina zdravljenja, ki so spremenili tožničino življenje vsaj v času zdravljenja, ki ga ta ni bila pripravljena sprejeti. K temu je še dodati, da mora biti bolniku pred kakršnimkoli zdravniškim posegom jasno, s kakšno verjetnostjo se lahko njegovo siceršnje zdravstveno stanje v posledici zdravniškega posega poslabša, ne da bi bil zdravnik subjektivno ali objektivno za morebitne posledice odgovoren (naključje). Ob vsem povedanem pa je mogoče iz prvostopenjskih razlogov razumeti, da je ugotovljena kršitev pojasnilne dolžnosti pri nedoletni tožnici v neposredni vzročni zvezi z ugotovljenimi posledicami, ki nebi nastale, kolikor bi se nadaljevalo z dotedanjo obliko zdravljenja z žveplovim opleskom ob sicer pričakovanem istem izidu zdravljenja tekom določenega časa, kar je za to obliko kršitve odločilno.

Tudi ni pritrditi pritožbeni graji toženih strank, da v tem sporu ni podana utemeljenost odškodninske postavke - strahu, po temelju. Toženi stranki v pritožbi ne grajata ugotovitev obeh v zadevi pritegnjenih izvedencev in jih napadena prvostopna sodba povzema. Ti, ki jim pritrjuje tudi izpovedba zakonite zastopnice zaslišane kot stranke povedo, da je nedoletna tožnica ob samem posegu z jokom in kričanjem opozorila na primarno doživeti strah, tekom kasnejšega obdobja zdravljenja pa na specifično, lastno majhnim otrokom, obliko strahu pred možnimi novimi neprijetnimi in nezaželjenimi učinki tekom zdravljenja. Tako ni pomislekov, da trajanje in stopnja prestanega strahu pri nedoletni tožnici predstavlja pravno priznano obliko škode te vrste.

Ob preizkusu zadeve v okviru pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava glede prenizko oziroma previsoko dosojene odškodnine za telesne bolečine in strah tem pritožbenim očitkom ni mogoče pritrditi. Po določbi 200. člena tedanjega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, se za prestano škodo odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja glede na osebno prizadetost oškodovanca ob upoštevanju pomena prizadete dobrine, namena odškodnine ter meril, ki so se izoblikovala v praksi sodišč ob odločanju v podobnih primerih.

Na pritožbeni stopnji ni sporen obseg na prvi stopnji ugotovljene nepremoženjske škode za odškodnino za telesne bolečine in strah, to je, da je triletna tožnica v posledici obravnavanega škodnega dogodka trpela dva dni hude telesne bolečine, tri dni srednje in štiri dni lahke bolečine, ki so zatem postopoma izginile, pa tudi različne vrste nelagodja med samim zdravljenjem (bolečem sedenju, ležanju na trebuhu, pohajanju na zdravniške kontrole, ...). Glede na intenziteto strahu v obdobju po posegu vse do končanega zdravljenja (tudi trajanje strahu), in glede na že ugotovljen obseg, intenziteto in trajanje telesnih bolečin, je prvo sodišče dalo pri dosoji obeh odškodninskih postavk tudi pravilni poudarek tožničini starosti, saj je splošno znano, da doživljajo manjši otroci zdravljenje veliko težje od večjih oziroma starejših oškodovancev. Tako je prisojena odškodnina za telesne bolečine 400.000,00 SIT in za strah 200.000,00 SIT, primerno denarno zadoščenje za prestane bolečine in strah nedoletne tožnice.

Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 353. ZPP.

Zavrača se tudi pritožbena graja tožeče stranke glede dosojenih pravdnih stroškov v končno breme tožeče stranke, ker da prvo sodišče pri tej dosoji ni upoštevalo okoliščin primera, kot je odnos drugotoženke do pravdanja, ki se je "široko" pravdala, pred vložitvijo tožbe pa je med tožečo in prvotoženo stranko onemogočila sklenitev poravnave za 1,000.000,00 SIT. Drugotoženkino nestrinjanje s sklenitvijo poravnave med zavarovalnico in tožečo stranko pred pravdo, v zadevi za stroškovno odločitev ni vplivno, tekom pravde pa je skladno ustreznim določilom ZPP, pravilno sledila svojim pravicam dokazovanja v smeri neutemeljenosti tožbenega zahtevka.

Tudi ni slediti pritožbeni graji toženih strank glede stroškovne odločitve, saj se odmerjeni pravdni stroški obeh pravdnih strank dajo preizkusiti tudi v obsegu zavrnjenih, kot to jasno izhaja iz označb stroškovnika obeh pravdnih strank in je ta tudi materialnopravno pravilna.

Pritožnice pritožbenih stroškov niso priglasile, niti tožeča stranka v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo toženih strank.