Jedro

V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do pravnomočne odločitve o zahtevi tožene stranke na ugotovitev, da je izkazana javna korist za ustanovitev služnosti v javno korist na sporni nepremičnini parc. št. ... k. o. ..., ki teče pri Upravni enoti X pod opr. št. 352-2/2018/10. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko prdvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da postopek nadaljuje oziroma podrejeno zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožnik izpostavlja, da postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice predvideva dve fazi, pri čemer se v prvi fazi ugotovi podanost javne koristi, v drugi fazi pa upravni organ odloča o ustanovitvi služnosti v javno korist. Ugotovitev javne koristi tako nikakor ne predstavlja predhodnega vprašanja v predmetni sporni zadevi. Zgolj z ugotovitvijo javne koristi namreč toženka na sporno nepremičnino še vedno ne bo smela posegati. Nenazadnje je toženka sama priznala, da je v tožnikovo nepremičnino neupravičeno posegla, s čimer je pripoznala tožnikov zahtevek, zaradi česar bi sodišče moralo izdati sodbo na podlagi pripoznave. Prekinitev postopka ni utemeljena, saj odločitev v zadevi ni odvisna od rešitve upravnopravne zadeve. Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Tudi če bi upravni organ odločil v korist toženke, to ne bi vplivalo na odločanje v obravnavani zadevi, v kateri tožnik trdi, da neupravičeno vznemirjanje traja že od pomladi leta 2017. Ne glede na to, če bi se izkazalo, da odločitev v zadevi pred Upravno enoto Y predstavlja predhodno vprašanje, pa sodišče prve stopnje zaradi nesmotrnosti ne bi smelo prekiniti postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik kot lastnik nepremičnine parc. št. ... k. o. ..., na kateri je toženka brez njegovega soglasja zakopala oz. položila telekomunikacijsko opremo, v tem postopku od toženke zahteva opustitev poseganja na njegovo nepremičnino, odstranitev vgrajene in postavljene telekomunikacijske opreme, prepoved bodočega vznemirjanja in plačilo odškodnine.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve o zahtevi toženke na ugotovitev, da je izkazana javna korist za ustanovitev služnosti v javno korist na sporni nepremičnini, ki teče pri Upravni enoti X pod opr. št. 352-2/2018/10. 7. V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje1, na kar je pritožba utemeljeno opozorila. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja2, prekinitev postopka ni dopustna.

8. Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo.

9. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

1 V. Rijavec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV, 2006, stran 307 2 glej tudi VSK sklep Cp 1025/2011 in VSL sklep II Cp 1367/2016