- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSMB Sodba II Cp 414/2026
ECLI:SI:VSMB:2026:II.CP.414.2026 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker se tožbeni zahtevek tožnice nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, obravnavani spor teče po določbah postopka o sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP).
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnica) plačati 300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2024 dalje (I. to0dka izreka) in povrniti 1.736,70 EUR stro61kov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. to0dka izreka).
2.Zoper navedeno sodbo vlaga pravočasno prito7ebo to7eenec iz prito7ebnih razlogov bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka po drugem odstavku 339. 0dlena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in napa0dne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodi610de prve stopnje napa0dno navedlo, da med strankama ni sporno, da sta vsaka do polovice lastnici sporne nepremi0dnine. Navedeno nasprotuje trditvi to7eenca, da je na nepremi0dnini vzpostavljena dejanska eta7ena lastnina, kot tudi vsebini listin (darilne pogodbe) ter zapisnikom o zasli61anju to7eenca kot stranke. Med strankama ni sporno le, da sta kot solastnici vknji7eeni v zemlji61ki knjigi. Sodi610de prve stopnje se ni opredelilo do ugovora pasivne legitimacije to7eenca, kar predstavlja kr61itev iz 14. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP. Sodi610de prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi nima razlogov o tem, da je to7eenec svojim star61em dal dovoljenje za prebivanje v pritli0dnem delu hi61e po tem, ko je bil del nepremi0dnine prodan na javni dra7ebi. To7eenec vztraja in s sklicevanjem na sodno prakso utemeljuje, da na sporni nepremi0dnini obstaja dejanska eta7ena lastnina. Izpostavlja zapis izvedenca, da je objekt v naravi dvostanovanjski, z lo0denim dostopom in dogovorjeno lo0beno uporabo pripadajo0dega zemlji610da. Nasprotuje stali610du sodi610da prve stopnje, da je to7enica pridobila v izvr61ilnem postopku v letu 2021 solastnino na celotni nepremi0dnini. To7eenec predlaga, da sodi610de druge stopnje prito7ebi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da to7ebni zahtevek zavrne, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodi610du prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stro61kov prito7ebnega postopka.
3.To7enica na prito7ebo ni odgovorila.
4.Prito7eba ni utemeljena.
5.Ker se to7ebni zahtevek to7enice nana1a na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, obravnavani spor te0de po dolo0dbah postopka o sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 443. 0dlena ZPP). Sodba, s katero je kon0dan spor v tak1nem postopku, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. 0dlena ZPP (absolutne bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. 0dlena ZPP), ne pa tudi zaradi bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. 0dlena ZPP (relativne bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka) in nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Sodi610de druge stopnje zato ne odgovarja na prito7ebne o0ditke o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja, saj ta prito7ebni razlog v postopku o sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
6.Sodi610de druge stopnje ob preizkusu sodbe sodi610da prve stopnje ni ugotovilo obstoja nobene po uradni dol7enosti upo1tevne bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka (iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP) in prav tako ne zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. 0dlena ZPP).
7.To7eenec napa0dno razlaga zapis sodi610da prve stopnje, da med strankama ni sporno, da sta vsaka do polovice lastnici sporne nepremi0dnine. Iz konteksta zapisa, zlasti pa iz vsebine opombe pod 0drto (str. 4 izpodbijane sodbe) je razbrati, da se zapis nana1a na zemlji61koknji7e stanje nepremi0dnine. Na to ka7ee tudi nadaljnja obrazlo7eitev izpodbijane sodbe, v kateri se je sodi610de prve stopnje ukvarjalo (tudi) s vpra61anjem, ali gre pri nepremi0dnini za dejansko eta7eno lastnino (12. to0dka obrazlo7eitve izpodbijane sodbe). Ne dr7ei torej, kot posku61a prikazati to7enec v prito7ebi, da je sodi610de prve stopnje izhajalo iz napa0dnega izhodi610da, da sta stranki solastnici nepremi0dnine tako v smislu zemlji61koknji7enih podatkov kot tudi v naravi. Sodi610de prve stopnje je 61telo, da ni sporno le, da sta v zemlji61ki knjigi vpisani kot solastnici nepremi0dnine. Zgolj ne (dovolj) natan0den zapis o nespornih dejstvih, pri 0demer je sodi610de prve stopnje v nadaljevanju ugotavljalo vsa pravno pomembna dejstva in se o navedbah strank glede teh dejstev argumentirano opredelilo, zato ne pomeni nobene (v postopku o sporih majhne vrednosti) upo1tevne kr61itve.
8.Neutemeljen je tudi prito7ebni o0ditek, da se sodi610de prve stopnje ni opredelilo do ugovora pasivne legitimacije to7eenca. Sodi610de prve stopnje je v 9. to0dki obrazlo7eitve izpodbijane sodbe argumentirano in ustrezno pojasnilo, zakaj 61teje, da ima to7enec korist od uporabe celotne nepremi0dnine in je torej pasivno legitimiran v tej pravdi. Podanim razlogom pritrjuje tudi sodi610de druge stopnje.
9.Sodi610de prve stopnje prav tako ni prezrlo v prito7ebi (ponovno) izpostavljenih trditev to7eenca o tem, da gre pri nepremi0dnini za dejansko eta7eno lastnino. Do tosmernih trditev to7eenca se je sodi610de prve stopnje opredelilo v 12. to0dki obrazlo7eitve izpodbijane sodbe, ko je podalo razloge, zakaj v obravnavani zadevi dejanska eta7ena lastnina ni nastala, oziroma niti ni mogla nastati.
10.Sodi610de druge stopnje dodatno pojasnjuje, da je dejanska eta7ena lastnina lahko nastala le pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), to je pred letom 2003. V letu 2003 so bila uveljavljena dosledna in popolna pravna pravila glede eta7ene lastnine in njenega evidentiranja v nepremi0dninskih evidencah. Od tedaj je zemlji61koknji7eni vpis eta7ne lastnine konstitutivni pogoj za nastanek eta7ne lastnine, pravna podlaga za njen nastanek pa je lahko enostranski akt izklju0dnega lastnika nepremi0dnine, pogodba solastnikov o razdelitvi solastnine ali odlo0dba sodi610da.<sup>1</sup> Po letu 2003 brez katerega od navedenih aktov eta7na lastnina ne more nastati, niti ne more "na novo" nastati dejanska eta7ena lastnina. To7enec svoje argumente o nastanku dejanske eta7ene lastnine gradi na darilni pogodbi, ki jo je s star61ema sklenil v letu 2016, in v kateri je navedeno, da je v naravi darilo mansardno stanovanje v stanovanjsk61ki hi61i. Vendar pa tak61na pogodbena dolo0dba po uveljavitvi SPZ nima in ne more imeti stvarnopravnih u0dinkov (ne more povzročiti nastanka dejanske eta7ene lastnine), ampak lahko ima zgolj obligacijske u0dinke. To pa pomeni, da v skladu z na0delom relativnosti iz 125. 0dlena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbene stranke (v konkretnem primeru za to7enca in njegova star61a) ne pa tudi za tretje osebe (to7enico). Pravilen je zato zaklju0dek sodi610da prve stopnje, da do nastanka dejanske eta7ene lastnine ni pri61lo in je to7enica v izvr61ilnem postopku v letu 2021 pridobila (klasi0dno) solastninsko pravico na celotni nepremi0dnini.
11.Sodna praksa, ki jo v utemeljitev svojih naziranj izpostavlja to7enec, za obravnavano zadevo ni uporabna, saj se brez izjeme nana1a na primere, ko je dejanska eta7ena lastnina nastala 7ee v 0dasu pred uveljavitvijo SPZ (torej pred letom 2003), kasneje pa so stranke zasledovale zgolj cilj njene dokon0dne ureditve. Primeri iz sodne prakse se torej v pomembni okoli0dini (0dasu nastanka pravnega razmerja) bistveno razlikujejo od obravnavanega primera.
12.Sodi610de prve stopnje je za odlo0danje o utemeljenosti to7ebnega zahtevka izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, in sicer je uporabilo dolo0dbe OZ o neupravi0deni pridobitvi in dolo0dbe SPZ o upravi0denjih solastnikov (6. to0dka obrazlo7eitve izpodbijane sodbe). Ob ugotovitvah, da sta to7enica in to7enec solastnika nepremi0dnine, da to7enec brez soglasja to7enice samostojno razpolaga s celotno nepremi0dnino (jo uporablja in v njej dopu10da bivanje svojim star61em), da je to7enica proti svoji volji od uporabe izklju0dena (to7enec ji ne 7eelI izro0diti klju0de in ji prepre0duje dostop) in je torej zaradi nemo7enosti uporabe nepremi0dnine to7enica prikraj1ana, to7enec pa obogaten, je materialnopravno pravilna odlo0ditev sodi610da prve stopnje, ki je to7ebnemu zahtevku v celoti ugodilo.
13.Po obrazlo7enem prito7eba ni utemeljena, zato jo je sodi610de druge stopnje v skladu s 353. 0clenom ZPP zavrnilo ter potrdilo sodbo sodi610da prve stopnje.
14.To7enec s prito7ebo ni uspel, zato krije sam svoje stro61ke prito7ebnega postopka (prvi odstavek 165. 0dlena ZPP).
V zadevi je odlo0dila sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih in dejanskih vpra61anj in od odlo0ditve o prito7ebi ni bilo mogo0de pri0dakovati re61itve pomembnega pravnega vpra61anja (peti odstavek 458. 0dlena ZPP).
-------------------------------
1Glej J. Debevec, Razmerja pri eta7eni lastnini, nastali pred uveljavitvijo SPZ (t. i. dejanska eta7ena lastnina), Pravna praksa, 2012, 1t. 43, str. 9.