Jedro

Pri predlaganju sredstev oziroma predmetov izvršbe mora upnik ravnati tudi kot dober gospodar, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek s čim manjšimi stroški. Upnik je kljub temu v tej svoji pravici omejen s pravico dolžnika, da v skladu s 169. členom ZIZ doseže, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino.

Izrek

I. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 28. 2. 2012 se zavrže. II. Pritožba upnikov zoper sklep z dne 10. 9. 2012 se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdi.

Upnika sama krijeta stroške pritožbe, dolžnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo.

III. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 10. 9. 2012 se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu I. točke izreka (to je v delu, v katerem ugovoru ni bilo ugodeno) potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 28. 2. 2012:

1. S sklepom z dne 28. 2. 2012 je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za dne 31. 1. 2012 plačanih 112,75 EUR na račun nadaljnjih izvršilnih stroškov po sklepu 10. 1. 2012. 2. Dolžnik je zoper sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, oziroma spremembo sklepa tako, da se izvršilni postopek ustavi. Navaja, da je poravnal terjatev v celoti, o čemer je tudi obvestil sodišče, tako v ugovoru z dne 31. 1. 2012, kot tudi v predlogu za ustavitev postopka z dne 31. 1. 2012. Primarno bi moralo sodišče odločiti o navedenih pravnih sredstvih. Vztraja, da je terjatev v celoti poravnana.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Ena izmed predpostavk za dovoljenost pritožbe v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je, da ima pritožnik pravni interes zanjo. Pravni interes in s tem pravico do pritožbe ima stranka, ki bi v primeru, če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena, lahko zase dosegla konkretno in neposredno pravno korist. Izboljšanja svojega pravnega položaja pa ne more niti pričakovati, če je sklep izdan v njeno korist. 5. Sklep, s katerim se izvršba ustavi, pa čeprav le delno, je za dolžnika ugodna odločitev in s pritožbo ne more doseči ugodnejše. Dolžnik lahko svoj pravni položaj izboljša z drugim pravnim sredstvom, to je z ugovorom. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o dolžnikovem ugovoru, temveč je delno ustavilo izvršbo po upnikovem umiku predloga za izvršbo zaradi delnega plačila.

6. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi upnikov zoper sklep z dne 10. 9. 2012:

7. S tem sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 29. 1. 2012 in ustavilo izvršbo za plačanih 2.646,50 EUR na račun celotnih izvršilnih stroškov, odmerjenih s sklepom o izvršbi s pripadajočimi obrestmi, in celotnega predujma za opravo nadomestnega dejanja (I. točka izreka), ugodilo je predlogu dolžnika za omejitev sredstev izvršbe in ustavilo izvršbo s prodajo nepremičnine parc. št. k. o. X (II. točka izreka), dolžniku pa je naložilo upnikoma nerazdelno povrniti 59,62 EUR stroškov v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

8. Upnika sta se po pooblaščencu pravočasno pritožila, sklep pa izpodbijata v delu, v katerem nista uspela, to je v odločitvi v I. in II. točki izreka. Uveljavljata pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Z delno ugoditvijo ugovoru po izteku roka se ne strinjata, ker nimata podatka, da bi bil sodišču prenakazan znesek za potrebni predujem za opravo stroškov nadomestnega dejanja, kljub temu, da sta z več vlogami sodišče naprosila, da ju o tem obvesti. Izvršba na novi predmet izvršbe tako ostaja potrebna, saj izvršba še ni zaključena. Nadomestno dejanje še ni opravljeno, prav tako dokončni stroški oprave nadomestnega dejanja, ki jih je dolžan nositi dolžnik, niso niti znani niti odmerjeni. Očitata nezakonitost odločitve sodišča o ustavitvi izvršbe na nepremičnino, ker je znesek izvršilnih stroškov, ki so ostali do izdaje izpodbijanega sklepa nepoplačani, relativno nizek. Sredstva oziroma predmete izvršbe izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim sredstvom (v konkretnem primeru rubež pokojnine), v zvezi s čimer se sklicujeta na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 586/2012 z dne 28. 3. 2012. Predlagata vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih tudi opredeljeno navajata.

9. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev. Navaja, da upnik nima več pravnega interesa za pritožbo, saj je terjatev v celoti izpolnjena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. S pritožbeno trditvijo, da upnika še vedno nimata podatka o tem, da bi bil sodišču prenakazan znesek za potrebni predujem za opravo stroškov nadomestnega dejanja, ne moreta uspešno izpodbiti pravilnosti odločitve v I. točki izreka sklepa. Res sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko upnikoma kljub več vlogam, v katerih sta zaprosila, da ju obvesti, ali je na račun sodišča že položen predujem za stroške, ni odgovorilo, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Glede na podatek v spisu, da je bil predujem položen na račun sodišča 10. 4. 2012, je ugovoru v tem obsegu sodišče utemeljeno ugodilo. Upnika oziroma njun pooblaščenec bi se lahko prepričala o položenem predujmu s pregledom spisa, kar jima omogoča 150. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Drugih dejstev, s katerimi bi upnika izpodbijala odločitev v I. točki izreka sklepa, ne navajata.

12. Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev v II. točki izreka. Pritrditi je sicer treba pritožnikoma, da sredstva oziroma predmete izvršbe izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost terjatve, oziroma o tem, da bi moral upnik predhodno preizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim sredstvom. Je pa upnik kljub temu v tej svoji pravici omejen s pravico dolžnika, da v skladu s 169. členom ZIZ doseže, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino. Pri predlaganju sredstev oziroma predmetov izvršbe mora upnik ravnati tudi kot dober gospodar, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek s čim manjšimi stroški (prim. prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Sodišče prve stopnje je dolžnikovo vlogo presojalo kot predlog v skladu s 169. členom ZIZ in je glede na dosedanji postopek, ko so bila v pretežnem obsegu izvršena vsa plačila z rubežem pokojnine, delno pa tudi s prostovoljnim plačilom dolžnika, utemeljeno sledilo dolžnikovemu predlogu in izvršbo na nepremičnino ustavilo. Nepoplačana terjatev je v času izdaje izpodbijanega sklepa ostala le glede 77,50 EUR stroškov postopka in eventualno tudi drugih (še nenastalih) stroškov postopka in je bilo utemeljeno pričakovanje, da bodo tudi ti stroški lahko poplačani z izvršbo na pokojnino dolžnika, če jih ne bi plačal prostovoljno. Razlog za ustavitev torej ni le v nizkem znesku terjatve, ki še ni bila poplačana, temveč pričakovanje poplačila z manjšim posegom v premoženje dolžnika in z manjšimi stroški.

14. Glede na navedeno in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo upnikov zavrnilo in sklep z dne 10. 9. 2012 v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo nista uspela, dolžnik pa jih krije sam, saj z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni prispeval. O pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 10. 9. 2012:

16. Dolžnik je v roku za pritožbo zoper sklep z dne 10. 9. 2012 vložil vlogo, ki je sicer ni naslovil kot pritožbo, jo je pa kot to pravno sredstvo treba obravnavati glede na njeno vsebino. Dolžnik je navedel, da predlaga, da se postopek ustavi in popravi sklep z dne 10. 9. 2012 oziroma izda nov popravljen sklep o številkah o tem, kaj je plačano. Sporoča, da je poleg zneska 2.646,50 EUR, kot je ugotovilo sodišče, sodišče prezrlo, da je plačal še 188,00 EUR, 6,75 EUR, 77,50 EUR in tudi 59,62 EUR. Za svoje trditve prilaga dokaze, ki so v prilogah B4 do B8, v prilogi B8 dokazuje še plačilo zneska 112,75 EUR.

17. Glede na vsebino vloge je višje sodišče ugotovilo, da dolžnik izpodbija sklep v I. točki izreka, ker je ugovoru ugodeno le delno, ne pa v celoti, oziroma ker ni sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tako, da bi izvršbo v celoti ustavilo.

18. Pritožba ni utemeljena.

19. Sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo ugovoru, kolikor presega plačilo zneska 2.646,50 EUR, saj je ugotovilo, da so bili še nepoplačani stroški po sklepu z dne 23. 2. 2011 (v višini 77,50 EUR) in eventuelni nadaljnji izvršilni stroški (že z izpodbijanim sklepom je v III. točki izreka odločilo o dolžnosti povrnitve 59,62 EUR stroškov, česar dolžnik s pritožbo ni izpodbijal in je te stroške tudi že plačal).

20. Dolžnik v pritožbi poleg plačila stroškov iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa zatrjuje še plačilo zneskov 188,00 EUR, 6,75 EUR in 77,50 EUR, pri čemer iz obvestila ZPIZ izhaja, da sta bili plačili 188,00 in 6,75 EUR odtegnjeni 30. 4. 2012 oziroma 31. 5. 2012, iz priloženega plačilnega naloga BN02 pa izhaja nakazilo zneska 77,50 EUR dne 21. 11. 2011 na račun sodnih taks in ne na račun upnikov oziroma njunega pooblaščenca. Plačil, ki so bila po pritožnikovih navedbah opravljena po vložitvi ugovora, oziroma nepravilnega plačila na račun sodnih taks, sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru z dne 29. 1. 2012 ni niti moglo upoštevati, bo pa to predmet obravnave v nadaljnjem postopku, ko bo sodišče ugotavljalo, ali je dolžnikova obveznost v celoti prenehala in s tem postopek končan. Glede zneska 112,75 EUR, ki ga dolžnik tudi uveljavlja kot plačilo v pritožbi, pa je treba pojasniti, da je bila izvršba za ta znesek s sklepom z dne 28. 2. 2012 ustavljena po upnikovi izjavi o utesnitvi izvršbe.

21. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, dolžnikovo pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu I. točke izreka, v katerem sodišče ni ugodilo ugovoru tako, da bi ustavilo izvršbo v celoti, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.