8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Rudmana, Novo mesto, in Matije Kramarja, Novo mesto, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega, tretjega, petega, sedmega in osmega odstavka 13. člena, drugega in petega odstavka 19. člena in 2. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata v izreku navedene določbe Zakona o dimnikarskih storitvah (v nadaljevanju ZDimS). Navajata, da sta lastnika malih kurilnih naprav, ki sta v skladu z izpodbijanimi določbami dolžna uporabljati dimnikarske storitve. Menita, da je treba pri presoji izpodbijanih določb ločevati med tem, "kje prevladuje javni interes in kje prevladuje interes lastnikov kurilnih naprav". Izpodbijanim določbam 13. člena ZDimS očitata neskladje s 33. členom Ustave, ker naj bi zakonodajalec dimnikarjem podelil preširoka pooblastila za izvajanje nalog, za katere niso ustrezno usposobljeni. Izpodbijanima določbama 19. člena ZDimS očitata neskladje s 74. in 153. členom Ustave, saj naj bi nov način zaračunavanja cen dimnikarskih storitev povečeval število požarov, prav tako pa naj bi bil sprejet z namenom "ožemanja" lastnikov ali uporabnikov malih kurilnih naprav (zaradi oderuške podražitve cene dimnikarske ure) "pod krinko" varstva okolja, požarne varnosti, varstva ljudi, premoženja ter racionalne porabe energije. Točki 2 prvega odstavka 29. člena ZDimS očitata neskladje s 67. členom Ustave, saj v nasprotju z navodili proizvajalca kurilne naprave, ki dovoljujejo posege vanjo zgolj pooblaščenemu serviserju, lastniku nalaga obveznost, da dovoljuje posege tudi dimnikarju.

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

3.Pobuda mora med drugim vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[1]

4.Pobuda ne vsebuje jasnih in določno oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnika utemeljila protiustavnost izpodbijanih določb ZDimS. Pobudnika sicer navajata večje število določb ZDimS, ki naj bi bile v neskladju s posameznimi človekovimi pravicami. Vendar so navedbe pavšalne in neobrazložene. Iz njih izhaja zgolj splošno nasprotovanje primernosti izpodbijane ureditve, ki naj bi vodila v povišanje stroškov vzdrževanja malih kurilnih naprav. Njune navedbe pa ne vsebujejo utemeljitve, zakaj naj bi bila izpodbijana ureditev tako neustrezna, da je protiustavna.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.