Jedro

Tožnik je v obravnavanem času v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravilno je soglašalo z ugotovitvami tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo: - primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da: - se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2017, vročena tožeči stranki dne 16. 10. 2017, nezakonita in se razveljavi; - ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ga od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi dalje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ in mu za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do ponovnega nastopa dela obračunati bruto mesečno: - nadomestilo plače v višini 855,96 EUR, - nadomestilo neizplačanega regresa v višini 67,08 EUR, - dodatek za izmensko delo v višini 11,57 EUR, - dodatek za nočno delo v višini 117,91 EUR, - dodatek za delo na praznik v višini 3,88 EUR, - dodatek za delo v neugodnih vplivih povprečno 12,08 EUR, - dodatek za delovno uspešnost v višini 181,18 EUR ter - dodatek za delovno dobo v višini 57,37 EUR, in od teh zneskov odvesti davek in prispevke, nato pa mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila; - da mu tožena stranka povrne stroške postopka v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

- podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da: - se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2017, vročena tožeči stranki dne 16. 10. 2017, nezakonita in se razveljavi.

- se ugotovi, da mu delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2017, pač pa še vedno traja do izdaje sodne odločbe na prvi stopnji in mu je tožena stranka dolžna za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki do izdaje sodne odločbe na prvi stopnji vzpostaviti delovno razmerje in ga prijaviti v obvezna zavarovanja za vpis v matično evidenco ZPIZ in mu za navedeno obdobje obračunati bruto mesečno: - nadomestilo plače v višini 855,96 EUR, - dodatek za izmensko delo v višini 11,57 EUR, - dodatek za nočno delo v višini 117,91 EUR, - dodatek za delo na praznik v višini 3,88 EUR, - dodatek za delo v neugodnih vplivih povprečno 12,08 EUR, - dodatek za delovno uspešnost v višini 181,18 EUR ter - dodatek za delovno dobo v višini 57,37 EUR, in od teh zneskov odvesti davek in prispevke ter mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila.

- da mu tožena stranka plača denarno povračilo v višini 15.407,28 EUR bruto, v roku 8 dni, za primer zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude z izplačilom dalje do plačila. Na navedeni znesek je tožena stranka dolžna v istem roku obračunati in odvesti pripadajoče davke in prispevke; - da mu tožena stranka povrne stroške postopka v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži v plačilo dodatne stroške, ki so tožniku nastali v pritožbenem postopku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z vpogledom v videoposnetke spornega dogodka v noči z 22. na 23. 8. 2017, ki ga je predlagal tožnik, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožnik je bil namreč vabljen na zagovor več kot sedem dni po spornem dogodku, zato ni mogel predlagati zavarovanja dokazov, to pa bi lahko storila tožene stranka. Posledic, ker ta tega ni storila, ne more nositi tožnik.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo zmotno oziroma nepopolno, v posledici pa je napačno zaključilo, da je obstajal utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen več kot 20 let, je bil priden delavec, večkrat nagrajen in v dobrih odnosih z ostalimi zaposlenimi, tožena stranka pa je začela namensko nad njim izvajati psihične pritiske, ki so pri njem povzročili psihične težave, zaradi katerih je moral jemati zdravila proti stresu. Tožena stranka bi morala v primeru spora s A.A. ustrezno ukrepati, saj je dolžnost delodajalca, da delavcu omogoči delo v takšnem okolju, v katerem ne bo izpostavljen trpinčenju ali kakšnemu drugemu škodnemu ravnanju s strani predpostavljenih in sodelavcev. Pisno opozorilo z dne 8. 11. 2016 je bilo izrečeno nezakonito, saj je bil tožnik izzvan v pretep s strani izredno konfliktne osebe, ki sedaj pri toženi stranki ni več zaposlena. Dejstvo je, da je A.A. najprej napadel tožnika. Opozorilo bi moral prejeti le A.A., saj tožnik s svojim ravnanjem ni huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Sodišče je zapisalo, da je na podlagi zaslišanja vseh prič ugotovilo, da je imitacija pištole, ki jo je na delovno mesto prinesel tožnik, povprečnemu človeku, ki se na orožje ne spozna, utemeljeno dala podlago za sklep, da gre za pravo pištolo. Ker ni pojasnilo, na katere izpovedbe prič opira to ugotovitev, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik poudarja, da veljavna zakonodaja ne prepoveduje prinašanja osebnih predmetov na delovna mesta in iz 3.l določbe v zvezi s 3.m točko Veterinarskega sanitarnega reda tožene stranke ne izhaja, da tožnik te igrače ne bi smel hraniti v svoji omarici. Te igrače ni na delovno mesto prinesel, da bi koga prestrašil, ampak zato, da bi jo prodal. Pravzaprav je ni imel na delovnem mestu, saj tega ne potrjuje noben dokaz, ampak v garderobni omarici. Z ravnanji, ki se mu očitajo, tožnik ni kršil svojih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi in tudi ne določb Zakona o delovnih razmerjih. Čeprav je večina prič izpovedala, da se tožnika ne boji, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnikovo ravnanje povzročilo preplah. Verjelo je tožniku sovražni priči B.B. in neimenovanemu ženskemu delu zaposlenih. Tožnik še pojasnjuje, da je bil pred petnajstimi leti v konfliktu z C.C., ki je partner B.B., zato vse izvira iz tega spora. Sodišče prve stopnje se do tega sploh ni opredelilo. Nadalje navaja, da je tožnik imitacijo pištole pokazal zgolj D.D. in E.E.. Pištole ni videl nihče drug in zato ostali niso mogli biti v strahu.

Dokazna ocena sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovljeno nezmožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja do poteka odpovednega roka je pomanjkljiva, neprepričljiva, enostranska in subjektivna. Razlogi so nejasni, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, podana pa je tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz te zakonske določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi zatrjevane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Iz dejanskih in pravnih ugotovitev sodišča prve sodbe, na podlagi katerih je zavrnilo tako primerni kot tudi podredni tožbeni zahtevek tožnika, izhaja: - da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 4. 2013 za nedoločen čas na delovnem mestu upravljalec serviser; - da je bilo tožniku dne 8. 11. 2016 s sklepom podano opozorilo, da mu bo tožena stranka v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je dne 9. 10. 2016 ob 1.30 uri prišlo na oddelku proizvodnje trajnih izdelkov do fizičnega obračuna med tožnikom in A.A.; - da je bilo opozorilo utemeljeno, saj je bil tožnik vpleten v pretep, za katerega sicer ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, kdo je dal povod zanj, vendar pa je bil tožnik v pretepu udeležen, s tem pa je kršil 44. točko 55. člena podjetniške kolektivne pogodbe, 33., 35. in 37. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji) ter kršitev delovnih obveznosti po 4. členu pogodbe o zaposlitvi; - da je obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ko je na nočno izmeno s torka 22. 8. 2017 na sredo 23. 8. 2017 na delovno mesto prinesel pripomoček za izstreljevanje raket, ki je podoben pravi pištoli, med zaposlenimi v proizvodnem obratu trajnih izdelkov povzročil preplah in nemir, pri čemer ni bistveno, da ta ni nastal nemudoma, že v isti noči, ampak v nekaj dneh (v razmeroma kratkem času) po tem dogodku, ko se je vest razširila med zaposlenimi; - da ni dokazano, da je tožnik s pištolo streljal, kar pa ni bistveno, saj je ta očitek v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omenjen le bežno in ne predstavlja bistvenega razloga za podajo odpovedi; - da je tožnik s tem svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, saj ni upošteval Veterinarsko sanitarnega reda (točk m) in n) določbe 3.1), to njegovo ravnaje pa je tudi kršitev dolžnosti vestnega opravljanja dela in upoštevanje delodajalčevih navodil (1. alineja prvega odstavka 5. člena pogodbe o zaposlitvi, 33. in 34. člen ZDR-1) ter dolžnost pazljivega opravljanja dela, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in življenje drugih ljudi (uvodne določbe Hišnega reda in 35. člen ZDR-1), posledično pa je s povzročitvijo preplaha in nemira med sodelavci kršil tudi dolžnost skrbi za pozitivne odnose (1. alineja prvega odstavka 4. člena pogodbe o zaposlitvi); - da nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi s tožnikom ni bilo več mogoče, saj je izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, tožena stranka pa si ne more privoščiti tolerance takšnega obnašanja; - da tožena stranka nad tožnikom ni izvajala kakršnihkoli nedovoljenih pritiskov in da o tožnikovem zdravstvenem stanju ni bila obveščena.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje in razlogi, na podlagi katerih je sprejelo odločitev v obravnavani zadevi. Odgovarja le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, ker ni izvedlo dokazov z vpogledom v videoposnetke spornega dogodka v noči z 22. na 23. 8. 2017, kar je predlagal tožnik. Sodišče prve stopnje je v drugem odstavku točke 3 obrazložitve natančno navedlo razloge, zakaj tega dokaza ni moglo izvesti, prav tako pa je obrazložilo, da izvedba tega dokaza tudi ni bila potrebna. Tožnik je namreč ta dokaz predlagal zlasti za potrditev svojih navedb, da s pištolo ni streljal, kar pa je sodišče ugotovilo že na podlagi drugih dokazov in to obrazložilo v točki 22 obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje pomanjkljiva, neprepričljiva, enostranska in subjektivna. Sodišče prve stopnje se je skladno z določbo 8. člena ZPP prepričljivo opredelilo do vsakega posameznega dokaza in vseh dokazov skupaj ter sprejelo pravilen zaključek o tem, katera dejstva je štelo za dokazana. Sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti, vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki si med seboj niso v nasprotju, zato je tudi pritožbeni očitek o kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen, kar izhaja tudi iz nadaljnje obrazložitve te sodbe.

10. Pritožbeno sodišče se tudi povsem strinja z obrazložitvijo sodbe v točki 23. To, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 20 let, da je bil priden delavec in da je bil večkrat nagrajen, v obravnavani zadevi sploh ni bilo sporno. Sodišče prve stopnje je prepričljivo navedlo razloge za ugotovitev, da tožena stranka nad tožnikom ni izvajala psihičnih pritiskov. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je dolžnost delodajalca delavcu omogočiti delo v takšnem okolju, v katerem ne bo izpostavljen trpinčenju ali kakšnemu drugemu škodnemu ravnanju s strani predpostavljenih in sodelavcev, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni izkazano, da bi tožnik delodajalca na trpinčenje ali drugo škodno ravnaje opozoril. Ugotovljeno je bilo, da je bil tožnik udeležen v pretepu s A.A. in je s tem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je, kot je že navedeno, opozorilo utemeljeno.

11. Sodišče prve stopnje je v točki 13 obrazložitve na podlagi tožnikovega opisa pištole za izstreljevanje raket, ki jo je tožnik prinesel na delovno mesto, ugotovilo, da gre za kovinski predmet, ki je po obliki in velikosti podoben pravi pištoli. To izhaja tudi iz izpovedi prič F.F., D.D., E.E., G.G. in H.H., tako da ne drži pritožbena navedba, da sodišče ni navedlo, na izpovedi katerih prič opira svojo ugotovitev. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodaja, da pištola za izstreljevanje raket ni igrača, kar je pravilno obrazloženo v točki 21. obrazložitve izpodbijane sodbe.

12. Sodišče prve stopnje se je v točkah 14 in 15 natančno opredelilo do navedb tožnika, ki jih znova ponavlja v pritožbi. Pištola za izstreljevanje raket ni osebni predmet, zato je ni mogoče hraniti v omarici, namenjeni hrambi oblačil in osebnih predmetov (točka m) člena 3.1 Veterinarsko sanitarnega reda tožene stranke).

13. Namen, s katerim je tožnik prinesel pištolo za izstreljevanje raket na delovno mesto, ni pomemben. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, jo je tožnik vzel iz garderobne omarice in jo, zato da jo je prenesel iz garderobe do kadilnice oziroma do pisarne vodje izmene E.E., nesel čez proizvodne prostore (točka 15 obrazložitve). Čeprav se G.G. na zaslišanju pred sodiščem ni spomnil, da bi videl tožnika s pištolo, je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi prič H.H. in E.E. ugotovilo, da je tožnik v obravnavanem času v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket. 14. Sodišče prve stopnje je razloge za ugotovitev, da je tožnik s tem, ko je na delovno mesto prinesel pištolo za izstreljevanje raket povzročil preplah in nemir med sodelavci, natančno obrazložilo v točkah 18., 19. in 20. obrazložitve. Opredelilo se je do izpovedi in izjav posameznih prič in tudi o tem, da so s strani tožnika predlagane priče pojasnile, da se tožnika ne bojijo oziroma, da jim ni bilo znano, da bi se ga bal kdo drug. Zaradi navedenega so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

15. Tožnikova pritožbena navedba, da je B.B. njemu sovražna priča, ker je imel tožnik pred petnajstimi leti konflikt z njenim partnerjem C.C., je pritožbena novota, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (337. člen ZPP).

16. Sodišče prve stopnje je v točki 25 obrazložitve ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravilno je soglašalo z ugotovitvami tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.

17. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Tožnik svoje pritožbene stroške krije sam, saj s pritožbo ni uspel. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.