Jedro

Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, bi moralo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, torej v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnika pozvati na dopolnitev vloge s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse (1. točka izreka), kakor tudi njegov predlog za odlog plačila sodne takse (2. točka izreka).

2. Tako prvostopno odločitev pravočasno laično izpodbija dolžnik z vlogo, ki jo poimenuje kot „ugovor zoper sklep o izvršbi“, vendar jo je upoštevaje njeno vsebino šteti kot pravočasno pritožbo zoper uvodoma navedeni sklep. Pritožnik pritožbenih razlogov izrecno ne navaja. V okviru smiselnega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja izpostavlja bistvene spremembe glede premoženjskega stanja, saj je s 1. 10. 2014 nastopila brezposelnost, zaradi česar sodišče ponovno naproša za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča z dne 3. 7. 2014. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo tudi pravno relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

5. V obravnavani zadevi je dolžnik v svoji pritožbi z dne 20. 8. 2014 zoper prvostopni sklep z dne 3. 7. 2014 o domiku nepremičnine hkrati podal predlog za oprostitev plačila sodne takse za to pritožbo oz. podrejeno predlog za odlog njenega plačila za čas 1 leta. V njem je navedel, da je sicer zaposlen, vendar dobiva minimalni dohodek, s katerim mora preživljati tudi dva mladoletna otroka, vrednejšega premoženja (razen na dražbi prodane nepremičnine) pa nima. Predlogu je priložil obrazec izjave o premoženjskem stanju.

6. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) mora stranka svojemu predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljevanju: izjava o premoženjskem stanju). Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejša vsebina izjave o premoženjskem stanju, oblika obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, je določena s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju(1), katerega priloga so tudi Navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju (v nadaljevanju: Navodila).

7. Iz podatkov v spisu izhaja, da je dolžnik svojemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse (podrejeno za njen odlog) sicer priložil izjavo o premoženjskem stanju, ki pa je bila nepopolna in nepopolno izpolnjena, saj je vsebovala zgolj podatke o materialnem stanju vlagatelja, ne pa tudi njegovih družinskih članov. Med slednjimi je pritožnik sicer navedel svojega očeta, zunajzakonsko partnerko in dve hčeri, za kateri v izjavi ni navedel niti podatkov, iz katerih bi se dalo razbrati, ali sta mladoletni ali polnoletni.(2) V skladu z Navodili je potrebno za vsakega družinskega člana izpolniti poseben obrazec izjave o premoženjskem stanju, razen če je vlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči (v obravnavani zadevi je dolžnik v izjavi navedel, da to ni). Vlagatelj mora kot prilogo izjavi obvezno priložiti dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo te izjave za vsak mesec posebej, in sicer zase in za družinske člane. Nič od navedenega vlagatelj (dolžnik) v obravnavani zadevi svojemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni priložil. Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, bi moralo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, torej v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnika pozvati na dopolnitev vloge s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil. V obravnavani zadevi pa sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, temveč je materialnopravno zmotno o dolžnikovem predlogu odločalo zgolj na podlagi njegove nepopolno izpolnjene izjave o premoženjskem stanju.

8. Ker naj bi dolžnikovi v izjavi navedeni družinski člani živeli z njim v skupnem gospodinjstvu, bi jih moralo sodišče prve stopnje v okviru odločanja o predlagani taksni oprostitvi in odlogu plačila sodne takse upoštevati pri ugotovitvi višine dohodka na družinskega člana, česar pa sodišče glede na nepopolne podatke v izjavi o premoženjskem stanju ni moglo storiti, kar smiselno izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega prvostopnega sklepa. Iz slednjega niti ni razbrati, da bi sodišče prve stopnje sploh konkretno ugotavljalo višino dohodka, ki odpade na družinskega člana dolžnika (lastni dohodek družine) in s tem višino sredstev za preživljanje dolžnika in njegovih družinskih članov. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici tega pa tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ker po presoji sodišča druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, je vse navedeno narekovalo razveljavitev izpodbijanega prvostopnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo dolžnika v novem postopku v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP in 15. členom ZIZ pozvati na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks z ustreznimi obrazci za njegove družinske člane kakor tudi s predpisanimi dokazili o prejetih plačah in drugih prejemkih z dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo izjave. V kolikor bo dolžnik vložil novo, popolno izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju skupaj s prilogami, bo v tem okviru mogoče upoštevati tudi v pritožbi izpostavljene okoliščine, ki smiselno vplivajo na višino njegove plače. Upoštevaje vse navedeno naj sodišče prve stopnje v novem postopku ponovno odloči o dolžnikovem predlogu. Pri tem pa naj pri odločanju o morebitni popolni oprostitvi plačila sodne takse upošteva v prvem odločanju prezrto odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, v skladu s katero morajo sodišča do odprave protiustavnosti določbe 11. člena ZST-1 v primerih, ko je podan predlog za popolno taksno oprostitev, sama ugotavljati, ali bi bila stranka do denarne socialne pomoči upravičena ali ne.(3) .

Op. št. (1) : Ur. l. RS št. 93/2008 in nasl. Op. št. (2) : Kar vpliva na dolžnost njunega preživljanja (123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (3) : Tako tudi VSL sklep I Cp 2153/2014 z dne 29. 9. 2014.