Jedro

ZD (za razliko od ZPP) ne pozna prepovedi novot v instančnem postopku.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spada stanovanje na naslovu Š. 14 v N. in denarna sredstva na štirih hranilnih knjižicah. Ugotovilo je, da je bila zapustnica vdova, da ni imela potomcev in da zaradi tega na podlagi 15. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 do Uradni list RS št. 73/04, v nadaljevanju ZD) dedujejo dediči drugega dednega reda. Ugotovilo je, da je imela zapustnica štiri brate in sestre, in sicer brata F. Č., sestro R. M., sestro F. Š. in sestro J. H., da pa so vsi štirje umrli, zaradi česar na podlagi vstopne pravice del zapuščine, ki bi šel pokojnim bratom in sestram, dedujejo njihovi potomci. Tako je ugotovilo, da so dedni upravičenci po pokojnem zapustničinem bratu F. Č. njegovi otroci F. Č., E. Č., J. Č. in A. Č., vsak do 1/16, po pokojni zapustničini sestri R. M. njena otroka V. I. M. in A. M., vsak do 1/12, ter njena vnuka R. M. in M. M., vsak do 1/24, po pokojni sestri F. Š. njena otroka F. M. Š. in V. G. vsak do 1/8, po pokojni sestri J. H. pa njeni otroci I. L., L. T., J. M., S. H. in T. H., vsak do 1/20. Zoper takšno odločitev se pritožujejo dediči I. L., J. M. in L. T.. J. M. in I. L. navajata, da F. Č. ni bil brat, ampak polbrat pokojne I. J. in da zaradi tega dediči F. Č., E. Č., J. Č. in A. Č. niso upravičeni do dednega deleža. Menita tudi, da sta upravičena do povračila stroškov, ki so nastali za časa življenja pokojnice v zvezi z njenim preživljanjem in do odmene za stroške in vložen trud v zvezi z oskrbo njenih posmrtnih ostankov in čiščenjem stanovanja. Opozarjata tudi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je imela zapustnica tudi delnice pri A Banki Vipa Ljubljana v znesku 2.992,278 EUR.

Dedinja L. T. pa opozarja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo stopnjo sorodstva dedičev S. in T. H. ter posledično tudi zmotno določilo višino dednih deležev potomcev po zapustničini sestri J. H.. Opozarja, da je imela J. H. štiri otroke in ne pet otrok, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Imela je namreč dve hčeri I. L. in L. T. ter dva sinova J. M. in L. H., ker pa je L. H. že umrl, po njem njegov delež na podlagi vstopne pravice dedujeta njegova otroka S. in T. H. To pa pomeni, da gre nečakom zapustnice I. L., L. T. in J. M. 1/16 zapuščine, pranečakoma S. in T. H. pa 1/32 zapuščine.

Pritožbi sta bili vročeni ostalim dedičem in nekateri od njih so na pritožbo tudi odgovorili.

Pritožbe so utemeljene.

Zakon o dedovanju v 3. odstavku 15. člena določa, da v vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež. Zato je pravno pomembno, ali je bil pokojni F. Č. zapustničin brat ali polbrat, saj je od tega dejstva odvisna velikost dednih deležev vseh dedičev. Prav tako je pravno pomembno, ali sta S. in T. H. otroka po pokojni zapustničini sestri J. H. ali pa vnuka. Pritožnica L. T. ima namreč prav, da se v primeru, če sta S. in T. H. vnuka J. H. spremenijo dedni deleži vseh njenih potomcev.

Ker ZD (za razliko od ZPP, kar je posledica dejstva, da je zapuščinski postopek vrsta nepravdnega postopka, ki se začne po uradni dolžnosti) ne pozna prepovedi novot v instančnem postopku, je višje sodišče pritožbam ugodilo in sklep o dedovanju razveljavilo. Tako bo moralo prvostopenjsko sodišče v novem postopku ugotoviti, ali so trditve pritožnikov resnične in v tem primeru nova ugotovljena dejstva upoštevati pri določitvi dednih deležev zakonitih dedičev. Višje sodišče še opozarja, da stroški, ki jih uveljavljata dediča J. M. in I. L. v pritožbi predstavljajo dolgove zapuščine. Za odgovornost dedičev za dolgove zapuščine veljajo pravila, ki urejajo odgovornost dedičev za dolgove zapustnika. Dediči so po 3. odstavku 142. člena ZD nerazdelno odgovorni za dolgove zapustnika in zapuščine in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Po 3. odstavku 142. člena ZD se med dediči delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, če ni v oporoki drugače določeno. O povračilu teh obveznosti ne odloča sodišče v zapuščinskem postopku, ni pa ovire, da se dediči med seboj v zapuščinskem postopku tudi glede povračila teh stroškov dogovorijo. Če pa do dogovora ne bo prišlo, bosta morala J. M. in I. L. svojo terjatev iz naslova stroškov uveljavljati zoper sodediče s tožbo v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati tudi pritožbene navedbe o zapustničinih delnicah pri A Banki Vipa Ljubljana.