UPRS Sodba III U 175/2020-22

Jedro

Po presoji sodišča je prvostopenjski organ izdelal in uporabil merila, ki omogočajo izbiro najbolj strokovno usposobljenega kandidata za razpisano delovno mesto. Dopolnitev meril je dovolj konkretizirana, upoštevaje vsebino del in nalog razpisanega uradniškega delovnega mesta, pa v njej določena merila odražajo potrebe delovnega procesa in niso diskriminiatorna. Skladno z upravnosodno prakso v tovrstnih zadevah je tudi sicer sodna presoja zakonitosti glede teh meril zadržana, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost le, če je odločitev toženke očitno nerazumna. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom izvedenem postopku in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev, sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravna enota A. (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je s sklepom, št. 110-2/2020-83 z dne 31. 7. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), sklenila, da se tožnica ne izbere za uradniško delovno mesto vodja oddelka v oddelku za prostor, kmetijstvo in občo upravo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ uvodoma pojasnjuje, da je dne 20. 05. 2020 objavil javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto vodja oddelka v oddelku za prostor, kmetijstvo in občo upravo. Na razpisano prosto delovno mesto se je pravočasno prijavilo 23 kandidatov. Nadalje pojasnjuje, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) s sklepom z dne 02. 07. 2020 odločila, da mora predstojnik v ponovljenem postopku določiti merila izbirnega postopka in jasno definirati kriterije podeljevanja točk po posameznih vnaprej določenih merilih. Načelnik upravne enote je 13. 07. 2020 sprejel Dopolnitev meril in metod za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, št. 110-2/220-31 z dne 29. 05. 2020 (v nadaljevanju: Dopolnitev meril), za prosto delovno mesto vodje oddelka v oddelku za prostor, kmetijstvo in občo upravo.

2.Prvostopenjski organ obrazloži, da je v izbirnem postopku uporabil dve metodi. Kot prvo metodo je uporabil pregled prijave, tj. pregled strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predloži kandidat. Vrednotil je po naslednjih kriterijih:

-obvladovanje strokovnih podlag na področju graditve objektov ter predpisov s področja kmetijstva, dela, družine in socialnih zadev - 1 točka,

-izkušnje vodenja - 3 točke,

-obvladovanje informacijske tehnologije, ki je nujno potrebna za uspešno delo, saj nimajo več zaposlenih strokovnjakov teh smeri, ampak so odvisni od skupnih zunanjih izvajalcev - 2 točki,

-opravljanje del na različnih področjih, kar lahko kaže na sposobnost učenja in obvladovanja različnih področij - 2 točki

-pisne komunikacijske sposobnosti - 2 točki.

3.Skupaj je bilo vseh možnih točk 10. Metodo osebnega razgovora so uporabili za prve tri kandidate, ki po prvi metodi dosežejo največje število točk. V razgovoru se uporabijo isti kriteriji, kot so bili določeni za oceno na podlagi prijave.

4.Prvostopenjski organ navaja, da je bil na ta način kot najustreznejši kandidat za zasedbo delovnega mesta vodje oddelka v oddelku za prostor, kmetijstvo in občo upravo izbran tisti kandidat, ki je v skladu z navedenimi merili dosegel najvišje število točk. Kandidati, ki so po prvi metodi dosegli 8,5 in 9 točk, so se uvrstili v drugo fazo, kjer je bila uporabljena metoda osebnega razgovora. Kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal za najbolj usposobljenega za razpisano delovno mesto, je skupno dosegel 18 točk od možnih 20. Tožnica je po prvi metodi dosegla 6 točk in ni bila uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka.

5.Drugostopenjski organ je s sklepom, št. 10051-459/2020/3 z dne 19. 8. 2020 (v nadaljevanju: drugostopenjski sklep), pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno.

6.Drugostopenjski organ pojasnjuje, da ni nujno, da bi bil kandidat, ki izpolnjuje vse natečajne pogoje, tudi izbran na delovno mesto, za katerega je objavljen javni natečaj. V skladu z določbo 62. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) se izbere tisti kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto. Strokovna usposobljenost pa pomeni strokovno znanje in tudi osebne sposobnosti za opravljanje dela, kot izhaja iz 15. točke 6. člena ZJU.

7.Po presoji drugostopenjskega organa ni utemeljen tožničin ugovor, da bi moral biti opravljen vsaj razgovor ali pisni preizkus znanja. V skladu s 61. členom ZJU se namreč izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.

8.Drugostopenjski organ nadalje navaja, da je prvostopenjski organ prvotno izdal sklep z dne 4. 6. 2020, ki ga je drugostopenjski organ odpravil s sklepom z dne 2. 7. 2020, obenem razveljavil sklep o izbiri kandidatke A. A. z dne 4. 6. 2020, in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, z napotilom, da mora predstojnik v ponovnem postopku določiti merila izbirnega postopka in jasno definirati kriterije podeljevanja točk po posameznih vnaprej določenih merilih.

9.Predstojnik je 13. 7. 2020 sprejel Dopolnitev meril za razpisano delovno mesto. Izbirni postopek je obsegal dve fazi, v prvi fazi je bilo skupno možno največ 10 točk. V skladu z merili izbirnega postopka so se v drugo fazo izbirnega postopka uvrstili trije kandidati, ki so v prvi fazi izbirnega postopka dosegli najvišje število točk.

10.V nadaljevanju drugostopenjski organ navaja, da je iz dokumentacije, ki jo je tožnica priložila prijavi, razvidno, da tožnica nima strokovnih znanj na področju graditve objektov, kmetijstva, dela, družine in socialnih zadev, tj. nima specifičnih smeri oziroma področij izobrazbe, niti nima strokovnih referenc iz navedenih področij. Posledično ni prejela točk pri prvem merilu.

11.Drugostopenjski organ ugotavlja, da ima tožnica sicer nekaj izkušenj vodenja, vendar jih ima v omejenem obsegu, to je malo manj kot leto in pol kot vodja finančno računovodskega sektorja v podjetju A., d.d., zato jo je predstojnik pri merilu iz druge alineje ocenil z eno točko. Obvladovanje informacijske tehnologije je tožnica po oceni predstojnika izkazala v obsegu, kot jo ima vsak zaposleni v upravni enoti, zato jo je pri tretjem merilu ocenil z eno točko. Pri četrtem in petem merilu je prejela maksimalno število točk, tj. po 2 točki. Skupaj je tožnica dosegla 6 točk in se tako ni uvrstila v drugo fazo izbirnega postopka.

12.Drugostopenjski organ dalje pojasnjuje, da je iz dokumentacije razvidno, da merilo izkušenj vodenja sicer ni podrobneje razdelano, vendar to na zakonitost odločitve nima vpliva, saj tožnica tudi ob morebitni dodelitvi treh točk pri navedenem merilu, ne bi dosegla 8,5 točke v prvi fazi izbirnega postopka in se tako vseeno ne bi uvrstila na osebni razgovor. Upoštevaje, da izjavi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 88. člena ZJU nista bili del meril izbirnega postopka, je drugostopenjski organ kot neutemeljeno zavrnil tožničino navedbo o neupoštevanju opozorila drugostopenjskega organa iz sklepa z dne 2. 7. 2020. Kot brezpredmetne je označil njene navedbe o "neodgovornem merilu" iz četrte alineje meril, saj je tožnica pri tem merilu dosegla maksimalno število točk, v pritožbenem postopku pa se tudi ne presoja odgovornost meril. Poleg tega je pri tem merilu pojasnjeno, da opravljanje del na različnih področjih kaže na sposobnost učenja in obvladovanja različnih področij. Navedeno pa je v primeru manjka usposobljenosti iz prve alineje meril potrebno, saj je delo vodje oddelka preširoko, da bi vsa zahtevana znanja lahko pričakovali od kandidatov, ki doslej niso delali na vseh področjih iz prve alineje meril.

13.Drugostopenjski organ še ugotavlja, da so v drugi fazi izbirnega postopka trije kandidati na podlagi navedenih meril opravili osebni razgovor, kjer je prvi kandidat dosegel 4 točke, drugi kandidat 8 točk in izbrana kandidatka 9 točk. Po seštevku točk prve in druge faze izbirnega postopka je prvi kandidat dosegel skupaj 12,5 točke, drugi kandidat 16,5 točke in izbrana kandidatka 18 točk. Izbrana kandidatka, ki izpolnjuje vse natečajne pogoje in je v izbirnem postopku dosegla najvišje število točk, se je tako v skladu z merili izbirnega postopka izkazala za strokovno najbolj usposobljeno za razpisano delovno mesto in bila zato tudi izbrana. Izkazala je dobre izkušnje vodenja, ker je vodila oziroma vodi službo za skupne zadeve v Upravni enoti B. (glavna, sprejemna pisarna, arhiv, kadrovsko in finančno poslovanje). Kot diplomirani organizator dela - informatik je izkazala dobro obvladovanje informacijske tehnologije, kar je, kot izhaja iz samih meril, nujno potrebno za uspešno delo. Prav tako kot tožnica je tudi izbrana kandidatka opravljala delo na različnih področjih in izkazala dobre pisne komunikacijske sposobnosti.

14.Zoper izpodbijani sklep je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in sklepa prvostopenjskega in drugostopenjskega organa odpravi, toženki pa naloži, da ji povrne stroške tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

15.Tožnica v tožbi uvodoma povzema potek postopka izdaje izpodbijanega sklepa. Trdi, da prvostopenjski organ ni zadostil zahtevam in navodilom iz sklepa drugostopenjskega organa z dne 2. 7. 2020. Merila za izbiro so po mnenju tožnice tudi po sprejemu Dopolnitve meril še vedno preveč ohlapna oziroma bistveno premalo konkretizirana, da bi omogočala korektnost in transparentnost točkovanja kandidatov ter naknadno preverljivost takšnega točkovanja. Po njenem mnenju je opis meril in točkovanje arbitrarno ter vidno prirejeno potrebi, da se na razpisano delovno mesto imenuje točno določena kandidatka.

16.Trdi, da pri prvem merilu, pri katerem je bila točkovana z 0 točkami, v izpodbijanem sklepu ni pojasnjeno, na podlagi katerih dejstev in dokumentacije prvostopenjski organ šteje, da ima posamezni kandidat veščine obvladovanja strokovnih podlag na področju graditve objektov ter predpisov s področja kmetijstva, dela, družine in socialnih zadev. Prav tako ni znano, zakaj je štel, da ona tovrstnih veščin nima. V odsotnosti te argumentacije je onesposobljena substancirano ugovarjati zaključkom v izpodbijanem sklepu, čeprav take veščine ima, celo več kot izbrana kandidatka. Poudarja, da je posebni del strokovnega izpita med drugim opravljala s področja dela, družine in socialnih zadev, kar pomeni, da se je posebej in podrobno izpopolnjevala iz relevantnega področja, v okvir tega izpopolnjevanja je sodilo tudi temeljito izobraževanje o strokovnih podlagah in predpisih, ki veljajo za to področje. Poleg tega je 5 let opravljala delo na Upravni enoti B., najprej kot pripravnica, nato kot svetovalka na oddelku za občo upravo, kjer je samostojno vodila upravne postopke in izdajala upravne odločbe tudi na naštetih področjih. Zato ni moč trditi, da tovrstnih strokovnih znanj nima. Hkrati ji je znano, da izbrana kandidatka nima nobenih zahtevanih veščin obvladovanja strokovnih podlag ter predpisov iz omenjenega področja, saj ni izkazala, da bi se na tem področju izobraževala ali delala. Prvostopenjski organ je pri dodeljevanju točk na podlagi tega merila postopal arbitrarno in izključno v korist izbrane kandidatke.

17.V zvezi z drugim merilom tožnica trdi, da ima bogate vodstvene izkušnje, ki v vseh pogledih prekašajo vodstvene izkušnje izbrane kandidatke. Na Upravni enoti B. je samostojno vodila upravne postopke in izdajala upravne odločbe. Po tem je bila v letih 2018 in 2019 zaposlena v podjetju, kjer je bila ves čas vodja finančno računovodskega sektorja in kjer si je nabrala največ dragocenih vodstvenih izkušenj. A te so v izpodbijanem sklepu prezrte. Opozarja, da je drugostopenjski organ ugotovil, da prvostopenjski organ tega merila ni podrobneje razdelal, a da naj to naj ne bi imelo nikakršnega vpliva na zakonitost sprejete odločitve, saj tudi v primeru dodelitve vseh 3 točk na podlagi tega merila, ne bi presegla zahtevanih 8,5 točke za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. S tem je po mnenju tožnice drugostopenjski organ ravnal protizakonito. Namesto, da bi nezakonitost odpravil, jo je celo podprl, zato je treba že iz tega razloga izpodbijani sklep odpraviti. Navaja, da je bila izbrana kandidatka ves čas zaposlena v službi za skupne zadeve kot informatik - koordinator, kar nima nobene zveze s področjem dela razpisanega delovnega mesta, prav tako pa ne pomeni izkušenj vodenja. Je pa izbrana kandidatka kratek čas opravljala delovne naloge na delovnem mestu vodja službe za skupne zadeve, a le za čas trajanja bolniškega dopusta na tem delovnem mestu zaposlene delavke. Tako je jasno, da izbrana kandidatka ne more imeti več vodstvenih izkušenj. Poleg tega ni znano, koliko je izbrana kandidatka dejansko karkoli vodila, saj je verjetno reševala le najnujnejše tekoče zadeve, ki niso predstavljale vodenja.

18.Tožnica trdi, da je tudi merilo obvladovanja informacijske tehnologije določeno povsem ohlapno in da ne pove ničesar o zahtevani stopnji obvladovanja računalniških programov ter o naboru programov, ki se na delovnem mestu uporabljajo. Po tem merilu bi morala prejeti vse možne točke, toženka pa ji je, kljub ugotovitvi, da izpolnjuje ta pogoj, dodelila le 1 točko od 2 možnih. Po ugotovitvah organov obeh stopenj tožnica informacijsko tehnologijo obvlada in je tovrstne sposobnosti izkazala v obsegu, ki ga ima vsak drug zaposlen na upravni enoti. Vsak zaposleni na upravni enoti ima dovolj široko oziroma poglobljeno znanje tako splošno uporabljenih (MS Office) kot tudi specifičnih računalniških programov (SPIS4, KADRIS4, MINIMAX, GOSOFT...), kar zadostuje za pripis vseh točk iz tega naslova. Kot navaja tožnica, teh programov ne obvlada le enako kot vsak drug zaposlen na upravni enoti, temveč jih obvlada na višji ravni. Da bi moral vodja znati uporabljati še kakšne druge specifične programe ali informacijsko tehnologijo, iz javnega natečaja ne izhaja in tega prvostopenjski in drugostopenjski organ nista navedla. Povedano kaže, da je bila tudi pri tem merilu točkovana "na pamet" in v luči dejstva, da je bilo vnaprej odločeno, da bo delovno mesto zasedla druga kandidatka. To potrjuje zlasti zapis v izpodbijani odločbi, da "zaradi preteklih reorganizacij upravne enote nimajo več zaposlenih strokovnjakov informacijske tehnologije, temveč so odvisni od skupnih zunanjih izvajalcev." S tem je toženka vnaprej želela pripraviti teren oziroma opravičiti svoj končni izbor kandidatov. Izbrana kandidatka ima namreč izobrazbo smeri informacijske tehnologije. Ker se je javni natečaj nanašal zgolj na zaposlitev vodje oddelka za prostor, kmetijstvo in občo upravo, ne pa na zaposlitev informatika, se ta skriti pogoj ne bi smel znajti v razpisu. Tožnica meni, da bi dejstvo, da je izbrana kandidatka po izobrazbi informatik, lahko bilo le v dodatno korist pri opravljanju dela, ne pomeni pa opravičljivega in zakonitega razloga, da je organ na tej podlagi njej dodelil vse točke pri tem merilu in jo štel kot edino, ki dovolj obvlada računalniške programe, tožnico pa je iz razloga, ker nima primarne izobrazbe s področja računalništva, degradiral. Ker se na razpisu ni iskal informatik niti delni informatik, jo je tudi pri tem merilu toženka nedopustno diskriminirala in postopala arbitrarno.

19.Tožnica nadalje zatrjuje, da sta sklepa prvostopenjskega in drugostopenjskega organa neobrazložena, saj ne vsebujeta razlogov o pravno odločilnih dejstvih, zato ji je kršena pravica iz 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Izpodbijani sklep je tudi brez vsakršne dokazne ocene, saj le povzema zakonske določbe, ne vsebuje pa nujno potrebne presoje pravno relevantnih okoliščin in dokazov. Po oceni tožnice izvedeni upravni postopek ni zadostil materialnopravnim načelom in formalnopravnim pravilom, katerih namen je zagotoviti pravilen in zakonit upravni postopek. Prav tako prvostopenjski organ ni sledil načelu iskanja materialne resnice in ni izdal upravne odločbe, ki bi vsebovala primerno tehtanje pravno relevantnih dejstev ter zaključke, ki bi se kar najbolj približali objektivni resnici. Tožnica še poudarja, da v konkretnem primeru pisni preizkus kandidatov ni bil opravljen, v izpodbijanem sklepu pa tudi ni razlogov o tem, zakaj je bila na osebnem razgovoru najbolj prepričljiva izbrana kandidatka.

20.Toženka, ki je sodišču predložila upravni spis zadeve, v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da so navedbe tožnice neutemeljene, pri čemer vztraja pri obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

21.V odgovoru na tožbo toženka opisuje potek izbirnega postopka in pojasnjuje uporabljena merila za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov. Toženka meni, da ta merila niso preveč ohlapna ali bistveno premalo konkretizirana. Nikakor ni šlo za netransparentno ali arbitrarno točkovanje z namenom, da bi bila izbrana A. A. Iz dokumentacije, ki jo je tožnica priložila prijavi, je razvidno, da tožnica nima strokovnih znanj na področju graditve objektov, kmetijstva, dela, družine in socialnih zadev. Tožnica nima specifičnih smeri oziroma področij izobrazbe, niti nima strokovnih referenc iz navedenih področij. Posledično ni prejela točk pri tem merilu. Navedeno je predstojnik ocenil na podlagi dokumentacije, ki jo je tožnica priložila prijavi. Po mnenju toženke dejstva, da je tožnica 12. 12. 2001 opravila strokovni izpit s področja dela, družine in socialnih zadev ter da je 5 let opravljala delo na Upravni enoti B. na Oddelku za občo opravo in vodila upravne postopku, še ne pomenijo, da tožnica ustreza navedenemu merilu. Kandidat je tisti, ki mora predstojnika s predloženo dokumentacijo prepričati o svoji primernosti za razpisani položaj. To pomeni, da je trditveno in dokazno breme ne le o tem, da izpolnjuje natečajne pogoje, ampak tudi o tem, da je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj, na kandidatu, tej zahtevi pa tožnica po mnenju tožene ni zadostila. Toženka se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1622/2013 z dne 27. 11. 2014. Pojasnjuje, da izbrana kandidatka, podobno kot tožnica, ni prepričala predstojnika, da ima strokovna znanja na področju graditve objektov, kmetijstva, dela, družine in socialnih zadev. Posledično jo je ocenil z 0 točkami, kot tožnico. To pomeni, da je predstojnik, tako kot ostale kandidate, tudi tožnico enakopravno obravnaval.

22.Po mnenju toženke prav tako niso utemeljeni tožbeni ugovori glede točkovanja merila izkušenj vodenja. Tožnica ima nekaj izkušenj vodenja, vendar jih ima v omejenem obsegu, malo manj kot leto in pol, kot vodja finančno računovodskega sektorja v podjetju A., d d., zato jo je predstojnik pri tem merilu ocenil z 1 točko. Izkušnje, kot jih navaja tožnica v svoji tožbi - samostojno vodenje upravnih postopkov in izdajanje upravnih odločb, ne predstavljajo izkušenj vodenja, pri katerih gre za vodenje podrejenih delavcev. Toženka vztraja, da četudi merilo izkušenj vodenja ni podrobneje razdelano, to na zakonitost odločitve nima nikakršnega vpliva, saj pritožnica tudi ob morebitni dodelitvi 3 točk pri navedenem merilu ne bi dosegla 8,5 točke v prvi fazi izbirnega postopka in se vseeno ne bi uvrstila na osebni razgovor. V zvezi z izkušnjami vodenja izbrane kandidatke pojasnjuje, da je ta z dokumentacijo in svojimi izkušnjami vodenja, ko je opravljala delo in naloge na delovnem mestu vodje službe za skupne zadeve, prepričala, da so glede na obseg, področje dela, število podrejenih, ki jih je pokrivala v času nadomeščanja bolne kolegice, te ustrezne in jih je zato predstojnik tudi ocenil s 3 točkami. Vsekakor pa drži navedba v obrazložitvi sklepa drugostopenjskega organa, da izbrana kandidatka vodi oziroma je vodila službo za skupne zadeve v Upravni enoti ...

23.Obvladovanje informacijske tehnologije je tožnica po oceni toženke izkazala v obsegu, kot jo ima vsak zaposleni v upravni enoti, zato jo je pri tem ocenila z 1 točko. V zvezi s tožbenimi navedbami, da tožnica programe SPIS4, KADRIS4, Minimax, GOSOFT pozna na višji ravni, toženka pojasnjuje, da je iz dokumentacije razvidno, da je tožnica prijavi priložila le dve potrdili družbe B., d.o.o. z dne 11. 6. 2002 in 14. 11. 2002 o 20-urnem tečaju za MS Excel in Ms Word, ne pa za ostale programe, in je posledično tožnico, ob upoštevanju tudi dejstva, da je izbrana kandidatka po izobrazbi diplomirani upravni organizator informatik, povsem utemeljeno ocenila z 1 točko. Dejstvo, da je v merilih za predmetno merilo predstojnik navedel "Obvladovanje informacijske tehnologije, ki je nujno potrebna za uspešno delo (zaradi preteklih reorganizacij upravne enote namreč nimajo več zaposlenih strokovnjakov teh smeri, temveč so odvisni od skupnih zunanjih izvajalcev" nikakor ne pomeni prirejanja za zaposlitev točno določene (izbrane) kandidatke in nedopusten skriti pogoj, temveč gre za sledenje dejanskim potrebam delovnega procesa, kar ni diskriminatorno in arbitrarno.

24.Toženka kot neutemeljene prereka tudi tožbene navedbe, da sta organa preohlapno določila merila in arbitrarno podeljevala točke kandidatom. Določitev meril je v skladu s 33. členom in tretjim odstavkom 60. člena ZJU v pristojnosti predstojnika. Prav tako toženka meni, da sta sklepa prvostopenjskega in drugostopenjskega organa ustrezno obrazložena in da niso utemeljene tožbene navedbe o bistveni kršitvi pravil postopka. V sklepu drugostopenjskega organa je povzeta tudi druga faza izbirnega postopka (osebni razgovor), čeprav je bila tožnica izločena v prvi fazi izbirnega postopka. Upoštevajoč vse navedeno je po mnenju toženke v konkretnem primeru sklicevanje tožnice na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-7/98 z dne 30. 9. 1998 neutemeljeno.

25.Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave. Po prvem odstavku 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko s soglasjem strank sodišče v sporu odloči na podlagi njihovih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranke obravnavi pisno odpovedo. Ker sta tožnica in toženka podali takšno pisno izjavo, je sodišče o tožbi odločilo na podlagi vlog in listinskih dokazov, ki sta jih predložili stranki.

26.Pri tem je vpogledalo in prebralo listine v upravnem spisu zadeve ter listinske dokaze tožnice: A2-sklep drugostopenjskega organa, A3-izpodbijani sklep, A4- sklep drugostopenjskega organa z dne 2. 7. 2020, A5-pritožba tožnice z dne 6. 8. 2020, A6-sklep prvostopenjskega organa z dne 4. 6. 2020, A7-pritožba tožnice z dne 10. 6. 2020, A8-tožničina vloga za zaposlitev.

KI. točki izreka:

K I. točki izreka:

27.Tožba ni utemeljena.

28.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjski organ sklenil, da se tožnica ne izbere na uradniško delovno mesto vodja oddelka v oddelku za prostor, kmetijstvo in občo upravo. V njem so kot naloge tega delovnega mesta navedene: vodenje, usklajevanje in organiziranje dela v oddelku; sodelovanje pri oblikovanju sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv; samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv; vodenje in odločanje v zahtevnih in najzahtevnejših upravnih postopkih.

29.Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je prvostopenjski organ dne 20. 05. 2020 objavil javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto vodja oddelka v oddelku za prostor, kmetijstvo in občo upravo (šifra DM 40) - M/Ž. Na razpisano prosto delovno mesto se je pravočasno prijavilo 23 kandidatov. Prvostopenjski organ je najprej s sklepom z dne 4. 6. 2020 sklenil, da se tožnica ne izbere na to uradniško delovno mesto. Drugostopenjski organ je nato s sklepom z dne 2. 7. 2020 pritožbi tožnice ugodil, sklep prvostopenjskega organa z dne 4. 6. 2020 odpravil in zadevo vrnil v nov postopek, po uradni dolžnosti pa je razveljavil tudi sklep o izbiri kandidatke A. A. Prvostopenjski organ je napotil, da v ponovnem postopku določi merila izbirnega postopka in jasno definira kriterije podeljevanja točk po posameznih vnaprej določenih merilih.

30.Predstojnik prvostopenjskega organa je nato 13. 7. 2020 sprejel Dopolnitev meril, tako da je v okviru prve metode - pregled prijave navedel, da je to pregled strokovne usposobljenosti in dokumentacije, ki jo predloži kandidat. Strokovno usposobljenost kandidatov je ovrednotil po naslednjih kriterijih:

-obvladovanje strokovnih podlag na področju graditve objektov ter predpisov s področja kmetijstva, dela, družine in socialnih zadev - 1 točka,

-izkušnje vodenja - 3 točke,

-obvladovanje informacijske tehnologije, ki je nujno potrebna za uspešno delo, saj nimajo več zaposlenih strokovnjakov teh smeri, ampak so odvisni od skupnih zunanjih izvajalcev - 2 točki,

-opravljanje del na različnih področjih, kar lahko kaže na sposobnost učenja in obvladovanja različnih področij (v primeru manjka usposobljenosti iz prve alineje, je to nujno in edino mogoče, saj je delo vodje oddelka preširoko, da bi ta znanja lahko pričakovali od zunanjih kandidatov) - 2 točki,

-pisne komunikacijske sposobnosti- 2 točki.

31.Skupaj je bilo vseh možnih točk 10. Hkrati je kot drugo metodo predstojnik določil metodo osebnega razgovora, ki jo uporabijo za prve tri kandidate, ki po prvi metodi dosežejo največje število točk.

32.Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v prvi fazi izbirnega postopka največ točk (9) dosegla ena kandidatka, ter za njo še dva kandidata vsak po 8,5 točk. Tožnica je prejela skupaj 6 točk, od tega 0 točk za strokovne podlage, 1 točko za izkušnje vodenja, 1 točko za informacijsko tehnologijo, 2 točki za delo na različnih delovnih področjih ter 2 točki za komunikacijo. Posledično ni bila uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka, niti ni bila izbrana na razpisano delovno mesto.

33.ZJU v prvem odstavku 27. člena določa, da se uradniki izbirajo na javnem natečaju, razen v primerih, ko je z zakonom določeno drugače. Po drugem odstavku 27. člena ZJU se v postopku javnega natečaja kandidati obravnavajo enakopravno; izbira se opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti. Po prvem odstavku 6o. člena ZJU se za postopek javnega natečaja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o ustni obravnavi. Po prvem odstavku 61. člena ZJU se izbira kandidata opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Po drugem odstavku 61. člena ZJU se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Po prvem odstavku 62. člena ZJU se izbere kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto. V 15. točki 6. člena ZJU je določeno, da so strokovna usposobljenost strokovno znanje in osebne sposobnosti za opravljanje dela.

34.ZJU v prvem odstavku 63. člena nadalje določa, da se o izbiri oziroma neizbiri uradnika vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku, izda in vroči sklep. Po drugem odstavku 63. člena ZJU lahko po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka. Po prvem odstavku 65. člena ZJU ima kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe. Skladno s petim odstavkom 65. člena ZJU je zoper sklep komisije za pritožbe dovoljen upravni spor.

35.Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku izdelal in uporabil merila, ki omogočajo izbiro najbolj strokovno usposobljenega kandidata za razpisano delovno mesto. Dopolnitev meril je dovolj konkretizirana, in upoštevaje vsebino del in nalog razpisanega uradniškega delovnega mesta, v njej določena merila po presoji sodišča odražajo potrebe delovnega procesa in niso diskriminiatorna (četrti odstavek 22. člena Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih, v nadaljevanju: Uredba). Sodišče poudarja, da je skladno z upravnosodno prakso v tovrstnih zadevah sodna presoja zakonitosti glede teh meril zadržana, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost le, če je odločitev toženke očitno nerazumna. Gre za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom izvedenem postopku in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.

36.Iz drugega odstavka 61. člena ZJU in petega odstavka 22. člena Uredbe izhaja, da se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo in da se za preverjanje strokovne usposobljenosti uporabi primeroma navedene metode, med katerimi je tudi presojanje strokovne usposobljenosti iz dokumentacije ter ustni razgovor. Odločitev o tem, koliko faz in katere metode izbirnega postopka bodo uporabljene v konkretnem izbirnem postopku, je v celoti prepuščena predstojniku, ki vodi izbirni postopek. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da je izpodbijani sklep nezakonit iz razloga ker v izbirnem postopku ni bil opravljen preizkus znanja.

37.Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep zadostno obrazložen glede dodelitve točk po kriteriju obvladovanja strokovnih podlag na področju graditve objektov ter predpisov s področja kmetijstva, dela, družine in socialnih zadev. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa, dopolnjeni z obrazložitvijo drugostopenjskega sklepa, je namreč navedeno, da je iz dokumentacije, ki jo je prijavi priložila tožnica, razvidno, da nima strokovnih znanj iz omenjenih področij oziroma da nima specifičnih smeri oziroma področij izobrazbe, niti strokovnih referenc iz navedenih področij. Trditve, da tožnica pozna predpise iz teh področij, ker je v okviru zaposlitve na Upravni enoti B. tudi na naštetih področjih vodila upravne postopke in izdajala upravne odločbe, so neizkazane in posledično neutemeljene. Četudi tožnica pozna predpise iz področja dela, družine in socialnih zadev, ker je posebni del strokovnega izpita opravljala iz teh področij, še vedno ne izkazuje poznavanja predpisov iz ostalih dveh področjih oddelka, za katerega vodenje se je prijavila (prostor in kmetijstvo). Posledično se sodišču ne zdi očitno nerazumno, da po prvem kriteriju ni prejela 1 možne točke. Sicer pa, kot izhaja iz upravnega spisa, po tem kriteriju ni prejel točke noben prijavljen kandidat, vključno z izbrano kandidatko. Zato sodišče zavrača zatrjevanja tožnice, da je prvostopenjski organ postopal arbitrarno in izključno v korist izbrane kandidatke.

38.Tožnica je po merilu izkušnje vodenja prejela 1 od 3 možnih točk. V zvezi z tem merilom tožnica trdi, da ima bogate vodstvene izkušnje, ki v vseh pogledih prekašajo vodstvene izkušnje izbrane kandidatke. Po presoji sodišča tožničine vodstvene izkušnje v izpodbijanem sklepu niso bile prezrte ali premalo ovrednotene. Tožnica je v vlogi za zaposlitev navedla, da je bila v podjetju A., d.d., zaposlena od 16. 7. 2018 do 15. 12. 2019 na delovnem mestu vodja finančno računovodskega sektorja. Kot dela in naloge, ki jih je opravljala na tem delovnem mestu, je navedla: denarni tok, spremljanje, planiranje porabe, odrejanje plačil, pregledi, obveznosti do dobaviteljev, urejanje kadrovskih evidenc, potrjevanje plačil za hčerinske družbe, pridobivanje raznih davčnih dokumentov, obračun DDV, sestava bilanc, zaključnega računa in poslovnega izida, sklepanje terminskih poslov, statistike, priprava dokumentacije za revizijo, inventura, zavarovanja, razpisi in subvencije ter druge naloge po navodilu direktorja. Iz povzetega ne izhaja, ali in koliko zaposlenim je bila tožnica nadrejena na delovnem mestu vodja finančno računovodskega sektorja, povzeta opravila pa sama po sebi ne predstavljajo izvajanja vodenja. Enako velja za samostojno vodenje upravnih postopkov in izdajanje upravnih odločb, ki naj bi jih tožnica izvajala v okviru petletne zaposlitve na Upravni enoti B. Na podlagi navedenega sodišče ne more zaključiti, da je toženka njene izkušnje vodenja očitno premalo ovrednotila. Že iz tega razloga ni nepravilen zaključek drugostopenjskega organa, da na odločitev ne more vplivati okoliščina, da merilo izkušenj vodenja ni podrobneje razdelano. Prav tako ni napačen in nezakonit zaključek drugostopenjskega organa, da tožnica tudi ob morebitni dodelitvi 3 točk pri merilu izkušnje vodenja v prvi fazi izbirnega postopka ne bi dosegla 8,5 točke in se vseeno ne bi uvrstila na osebni razgovor.

39.Po ugotovitvah v izpodbijanem sklepu, dopolnjenem z ugotovitvami sklepa drugostopenjskega organa, je izbrana kandidatka izkazala dobre izkušnje vodenja, ker je vodila oziroma vodi Službo za skupne zadeve v Upravni enoti B. (glavna, sprejemna pisarna, arhiv, kadrovsko in finančno poslovanje). Za izkušnje vodenja je prejela vse 3 možne točke. Iz njene vloge za zaposlitev je razvidno, da je od 28. 7. 1997 zaposlena na delovnem mestu koordinator VII/2 na Upravni enoti B. in da med drugim po pooblastilu izvaja tudi vodenje, usklajevanje in organiziranje dela v službi, da trenutno vodi službo za skupne zadeve, kamor sodijo naloge glavne in sprejemne pisarne, arhiva, kadrovskega in finančnega poslovanja ter da izvaja kadrovske funkcije. Glede na navedeno je po oceni sodišča toženka izkušnje vodenja izbrane kandidatke ustrezno ovrednotila s 3 točkami. Tožničine navedbe, da ni znano, koliko je izbrana kandidatka dejansko karkoli vodila in da je verjetno reševala le najnujnejše tekoče zadeve, ki niso predstavljale vodenja, pa so dokazno nepodprte in zato neizkazane.

40.Iz ugotovitev v sklepu drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnica obvladovanje informacijske tehnologije izkazala v obsegu, kot jo ima vsak zaposleni v upravni enoti, zato je bila pri merilu iz tretje alineje ocenjena z 1 točko od 2 možnih. Tožničine trditve, da specifične računalniške programe (SPIS4, KADRIS4, MINIMAX, GOSOFT...) obvlada na višji ravni, ne potrjuje dokumentacija v upravnem spisu, saj je tožnica predložila le potrdili o opravljenem 20-urnem nadaljevalnem tečaju MS Word 2000 za Windows z dne 14. 11. 2002 ter o opravljenem 20-urnem nadaljevalnem tečaju za MS Excel za Windows z dne 11. 6. 2002. Zmotno je stališče tožnice, da za pripis vseh točk po merilu obvladovanje informacijske tehnologije zadostuje računalniško znanje, ki ga ima vsak zaposleni na upravni enoti in da bi po tem merilu morala prejeti vse možne točke, saj naj bi toženka ugotovila, da izpolnjuje ta pogoj. Pri presoji izpolnjevanja posameznega kriterija namreč ne gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, pač pa za ugotavljanje stopnje strokovne usposobljenosti po posameznem merilu. Da je izbrana kandidatka bolj strokovno usposobljena po tem merilu, izhaja že iz navedb tožnice, ki poudarjajo izobrazbo izbrane kandidatke iz smeri informacijske tehnologije. Prav tako to izhaja iz vloge za zaposlitev izbrane kandidatke, iz katere je razvidno, da v okviru svoje zaposlitve na Upravni enoti ... opravlja tudi naloge koordinatorja za informatiko in skupno finančno službo, skrbi za dodeljevanje pravic zaposlenih, ureja dostope do programov, objavlja vsebine na internetni strani. Vrednotenje tožničinega obvladovanja informacijske tehnologije z 1 točko ter tovrstne usposobljenosti izbrane kandidatke z 2 točkama po presoji sodišča ni očitno nerazumno in ne potrjuje navedb tožnice, da je bila po tem merilu točkovana "na pamet". Sodišče zavrača tudi sklepanje tožnice, da je bilo vnaprej odločeno, da bo delovno mesto zasedla izbrana kandidatka. Niti zapis v Dopolnitvi merili, da zaradi preteklih reorganizacij upravne enote nimajo več zaposlenih strokovnjakov informacijske tehnologije, temveč so odvisni od skupnih zunanjih izvajalcev, sam po sebi ne kaže na to, da je toženka vnaprej želela pripraviti teren oziroma opravičiti svoj končni izbor kandidatov. Četudi se na razpisu ni iskal informatik, presoja strokovne usposobljenosti kandidatov tudi z vidika obvladovanja informacijske tehnologije za delovno mesto vodje oddelka za prostor, kmetijstvo in občo upravo sama po sebi ne predstavlja diskriminacije kandidatov, ki niso informatiki po izobrazbi, ne arbitrarnega postopanja toženke.

41.Ob upoštevanju, da je treba obrazložitev sklepov prvostopenjskega in drugostopenjskega organa obravnavati kot celoto, sodišče zavrača ugovor tožnice, da je izpodbijani sklep neobrazložen in brez dokazne ocene ter da sta bili zato kršeni njeni pravici iz 22. in 25. člena člena Ustave. Za konkretno presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa ni pomembno, kako so bili kandidati ocenjeni na ustnem razgovoru, saj se tožnica ni uvrstila v drugi del izbirnega postopka. Sicer pa obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa vsebuje tudi razloge o tem. Po presoji sodišča so bili kandidati, vključno s tožnico, v obravnavanem izbirnem postopku obravnavani enakopravno ter v skladu z določbami ZJU. Tožnica pa si neuspešno prizadeva prikazati, da je toženka želela izbrati točno določeno kandidatko.

42.Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da tožbeni ugovori niso utemeljeni. Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 je zato tožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo. Pri tem se sklicuje tudi na razloge izpodbijanega sklepa, kot so bili dopolnjeni z razlogi sklepa drugostopenjskega organa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), kolikor v tej sodbi ni navedeno drugače.

KII. točki izreka:

43.Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Primerjaj npr. sodbo Upravnega sodišča I U 2006/2018 z dne 11. 2. 2020.

2Primerjaj sodbi Upravnega sodišča I U 2006/2018 z dne 11. 2. 2020 in IV U 143/2018 z dne 17. 6. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o javnih uslužbencih (2002) - ZJU - člen 27, 27/1, 60, 60/1, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba III U 175/2020-22

ECLI:SI:UPRS:2024:III.U.175.2020.22 Upravni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas