Jedro

Predlog je nedopusten, ne le prepozen, kot je sicer pravilno štelo sodišče prve stopnje, saj je bil prejšnji postopek pravnomočno končan s sklenitvijo sodne poravnave. Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati le s posebnim izrednim pravnim sredstvom - tožbo na razveljavitev sodne poravnave (in zahtevo za varstvo zakonitosti), ne pa z drugim izrednimi pravnimi sredstvi (kot je obnova postopka).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožnice za obnovo postopka z dne 7. 8. 2023 zavrže. 2. Tožnica se pritožuje zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je predlagala obnovo treh pravnomočno zaključenih postopkov. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je predlog podala prepozno. Pravnomočnost ni nastopila, saj toženka obveznosti po sklenjeni sodni poravnavi ni izpolnila. Tožnica je izpolnitev zahtevala s tožbo, o čemer je bilo pravnomočno odločeno šele s sodbo DSS LJ I Pd 607/2017 z dne 14. 2. 2018 v zvezi s sodbo VDSS Pdp 459/2018 z dne 5. 12. 2018, ki jo je tožnica prejela 24. 12. 2018. Tožničinima sodelavcema A. A. in B. B. je bila priznana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve, kot bi morala biti tudi tožnici. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da dovoli obnovo postopka, oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

5. Tožnica je predlog za obnovo postopka podala iz razloga, določenega v 10. točki 394. člena ZPP, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Predlog je nedopusten, ne le prepozen, kot je sicer pravilno štelo sodišče prve stopnje, saj je bil prejšnji postopek pravnomočno končan s sklenitvijo sodne poravnave. Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati le s posebnim izrednim pravnim sredstvom - tožbo na razveljavitev sodne poravnave, kot jo ureja ZPP v 329. in 330. členu (in zahtevo za varstvo zakonitosti, kot določa četrti odstavek 385. člena ZPP), ne pa z drugim izrednimi pravnimi sredstvi (kot je obnova postopka; prim. sklep VS RS II Ips 115/2007 z dne 22. 5. 2008; Ude, L.: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 588).

6. Sodišče prve stopnje je predlog tožnice za obnovo postopka, končanega s sklenitvijo sodne poravnave, pravilno zavrglo. Njene navedbe v pritožbi, ki se nanašajo na postopek, pravnomočno končan s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 607/2017 z dne 14. 2. 2018 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 459/2018 z dne 5. 12. 2018, v katerem je tožnica prav tako predlagala obnovo postopka, za odločitev v tem postopku niso bistvene.

7. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja pritožba, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).