Jedro

Ob jasni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da tožb in pravnih sredstev ne vlaga nasprotna udeleženka, je napačen sklep prvostopnega sodišča o patološki nagnjenosti nasprotne udeleženke k tožbarjenju. Nasprotni udeleženki tako ni mogoče delno odvzeti poslovne sposobnosti iz razloga značajske napake (kverulantstva).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitev določb postopka. Navaja, da so bili upravni spori sproženi v večini primerov zaradi molka organa. Vloženi upravni spori ne pomenijo zlorabe pravic, ampak ravno nasprotno. Stranke bi rade prišle do svojih pravic in sicer do veljavnih odločb o izboru drevja za posek, ki jim pripada kot lastnikom gozdov. Zaenkrat še ni izbrano drevje po veljavnem načrtu, niti niso bile izdane odločbe za obdobje 2004-2014, po katerih jim pripadajo subvencije in sredstva za preživljanje. Izdane so bile odločbe za leto 2003, subvencije pa še niso izplačane. Vsa dela opravlja organ ZGS, ki namerno odloča v škodo strank. Gre za kaznivo dejanje s strani organa ZGS.

V nadaljevanju pritožnica obširno navaja glede poslovanja organov, ki so pristojni za izbor drevja za posek in o kršenju njenih pravic v zvezi s tem. Navaja, da je bil podan predlog za izločitev razpravljajoče sodnice in predstojnice organa. Sodišču očita, da ni upoštevalo zakonov, ki urejajo upravni spor, niti kršitev, ki jih je zagrešil ZGH. Upravno sodišče je podalo predlog za odvzem poslovne sposobnosti le glede vlaganja upravnih sporov, sodišče pa je predlog razširilo še na druge sodne in uradne postopke.

3. Center za socialno delo v pritožbi navaja, da je sodišče preobsežno poseglo v poslovno sposobnost nasprotne udeleženke ter ji s tem onemogočilo normalno življenje in preživljanje. Nasprotna udeleženka je zaposlena in skupaj z možem preživlja družino tudi z opravljanjem kmetijske dejavnosti. Je solastnica kmetijskega gospodarstva in osebnega vozila. Odvzem poslovne sposobnosti v obsegu, kot je naveden v izpodbijanem sklepu, pomeni, da nasprotna udeleženka ne bo mogla sama poslovati pri pravnih opravilih v zvezi s svojim delovnim razmerjem, pri registracija vozila, prav tako ne bo mogla urejati postopkov v zvezi z zemljišči, pridobivati državnih sredstev in kmetijskih subvencij. Vprašljivo bi lahko bilo tudi njeno delovno razmerje. Centru za socialno delo ni predstavljivo, da bi se skrbnik lahko angažiral do te mere, da bi opravljal vsa ta opravila.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Poslovna sposobnost je sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Objektivna predpostavka poslovne sposobnosti je polnoletnost, subjektivna pa razsodnost. Razsodnost vključuje sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost)(1). Poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva, posameznikova razsodnost pa je lahko zaradi različnih vzrokov v večje ali manjši meri prizadeta.

6. Po 44. členu Zakona o nepravdnem postopku (2) sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Če so pogoji za odvzem sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebam poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševnih bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulanstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

7. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je pri nasprotni udeleženki podana pataloška nagnjenost k tožbarjenju, saj vlaga tožbe oziroma pravna sredstva nekritično in v nasprotju s podanimi pravnimi pouki. To je izkazano z izjemno velikim številom vloženih tožb v upravnem sporu (65-28.2.2014). Hkrati pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo tudi, da nasprotna udeleženka za vodenje postopkov pooblasti svojega moža ter da sama vlog, tožb oziroma pritožb ne vlaga (9. točka izpodbijanega sklepa). Ob jasni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da tožb in pravnih sredstev ne vlaga nasprotna udeleženka, je tako napačen sklep prvostopnega sodišča o patološki nagnjenosti nasprotne udeleženke k tožbarjenju. Nasprotni udeleženki tako ni mogoče delno odvzeti poslovne sposobnosti iz razloga značajske napake (kverulantstva) kot je to storilo prvostopenjsko sodišče, zaradi česar je bilo potrebno pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Razlogi, ki upravičujejo (delen) odvzem poslovne sposobnosti, so različni, tako kot so različne sposobnosti posameznika, da samostojno sprejema razumne odločitve o svojih pravicah ter koristih. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da nasprotna udeleženka za vodenje postopkov pooblašča svojega moža. V nadaljevanju postopka pa bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti ali predstavlja nekritično podpisovanje pooblastil nasprotne udeleženke kakšnega od različnih vzrokov, ki vplivajo na psihofizično stanje zaradi katerega osebe niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Sodišče lahko o sposobnosti nasprotne udeleženke za samostojno sprejemanje razumnih odločitev o svojih pravicah ter koristih glede nekritičnega podpisovanja pooblastil na načelni in konkretni ravni povpraša tudi izvedenca (v primeru, da se nasprotna udeleženka tudi v nadaljevanju postopka ne bi odzivala vabilom na narok ter vabilom na pregled). Če bo ugotovljeno, da so pri nasprotni udeleženki podani razlogi, ki upravičujejo (delen) odvzem poslovne sposobnosti, pa mora biti obseg delnega odvzema poslovne sposobnosti tak, kot je nujno potreben za dosego ustavno dopustnega cilja in nič več. Tudi pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti gre za hud poseg v posameznikove ustavne in zakonske pravice in je zato poseg dopusten le v mejah načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS).

9. Višje sodišče je zato pritožbam nasprotne udeleženke ter Centra za socialno delo ugodilo, in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, v katerem naj upošteva gornja izhodišča (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (3)).

(1) Mateja Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo, št. 6/2003

(2) Ur. l. SRS, št. 30/1986 in naslednji, v nadaljevanju ZNP

(3) Ur. l. RS, št. 26/2999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP