Jedro

Pomen 176. člena je v opredelitvi vsebine pravnega razmerja, ki ima za posledico prenos objektivne odgovornosti z ene osebe na drugo. Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo svojo odločitev, zajema ugotovitev, da je toženec podmizno krožno žago posodil tožnikovemu očetu, ta pa jo je nato uporabljal za žaganje desk za palete, ki jih je odplačno izdeloval za toženca. Tako opredeljenega pravnega razmerja ni zaznamovala le gola prepustitev stvari v uporabo, ampak je bilo zanj značilno, da je M. P. s sklenitvijo pravnega posla nase prevzel določene obveznosti, ki bremenijo podjemnika kot stranko podjemne pogodbe (600. - 629. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 695,36 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za plačilo odškodnine tožeči stranki za škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku 17.5.1996. Ocenilo je, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke kot imetnika stvari - podmizne krožne žage.

Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Sklenilo je, da je imel tožnikov oče žago v začasnem izkoriščanju, zaradi česar se je nanj prenesel riziko obratovanja z nevarno stvarjo.

Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da je v konkretnem primeru podana odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo. Dejstvo je, da je toženec dal stroj tožnikovemu očetu M. P. z namenom, da bo na njem in za toženca opravljal delo - razrez lesa za izdelavo palet. Tako je dejansko toženec od tega imel koristi. Poleg tega bi moral toženec tožnikovega očeta tudi poučiti o varni uporabi takšnega stroja, česar ni storil. Čeprav se je stroj več kot eno leto nahajal pri M. P., ni pravilen zaključek, da je bil nanj v celoti prenesen riziko obratovanja. Toženec mu je ves čas dobavljal les za razrez in je imel tako možnost nadzora nad strojem.

Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne. Poudarja, da je v konkretnem primeru bistveno, da sta se toženec in tožnikov oče dogovorila o poslu za rezanje palet, kar je pomenilo odplačno razmerje in določeno premoženjsko korist za obe strani. Razmerje je trajalo leto dni, preden je prišlo do nesreče. Škodni dogodek se je pripetil ob rezanju palet za domače potrebe, ne pa za potrebe toženca. Ker je imel M. P. stroj v uporabi in pod nadzorom, se mora vsako njegovo ravnanje šteti kot ravnanje takrat mladoletnega tožnika. Ob povprečni skrbnosti se je moral in mogel zavedati, da je nase prevzel vse rizike, ki izhajajo iz uporabe stroja. Škoda tako ni nastala zaradi nevarnih lastnosti stvari, ampak zaradi ravnanja tožnikovega očeta.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Iz 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ZOR) izhaja, da za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja. Izjema od citiranega pravila je urejena v prvem odstavku 176. člena ZOR: namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati, ni pa pri njem na delu. Kdo je odškodninsko odgovoren, torej ni odvisno le od vsebine upravičenj, ki jih ima nekdo kot lastnik nevarne stvari, temveč tudi od pravnega razmerja med lastnikom oziroma imetnikom stvari in osebo, ki je nevarno stvar dejansko uporabljala ali nadzorovala v času škodnega dogodka.

Pomen 176. člena je v opredelitvi vsebine pravnega razmerja, ki ima za posledico prenos objektivne odgovornosti z ene osebe na drugo. Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo svojo odločitev, zajema ugotovitev, da je toženec podmizno krožno žago posodil tožnikovemu očetu, ta pa jo je nato uporabljal za žaganje desk za palete, ki jih je odplačno izdeloval za toženca. Tako opredeljenega pravnega razmerja ni zaznamovala le gola prepustitev stvari v uporabo, ampak je bilo zanj značilno, da je M. P. s sklenitvijo pravnega posla nase prevzel določene obveznosti, ki bremenijo podjemnika kot stranko podjemne pogodbe (600. - 629. člen ZOR). Predmet podjemnikove obveznosti je končni rezultat. Ker nosi tveganje, da bo ta dosežen, je podnajemnik pri izbiri načina, kako bo posel opravil, samostojen. Odločitev, ki spadajo v njegovo sfero, zato ne more prevaliti na naročnika, zlasti pa se ne more razbremeniti tveganj, ki so povezana s takšnimi odločitvami. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je razmerje med tožencem in M. P. v celoti ustrezalo merilom iz prvega odstavka 176. člena ZOR. Okoliščini, izpostavljeni v reviziji, da "je toženec od oddaje stroja imel koristi, saj je tožnikov oče zanj izdeloval palete" in da je toženec M. P.-ju ves čas dobavljal material - les za razrez, takšnega sklepa ne moreta spremeniti.

Revizijski ugovor, da bi toženec tožnikovega očeta moral poučiti o varni uporabi stroja, ki meri na izključitev prenosa rizika (četrti odstavek 176. člena ZOR), je tako splošen, da revizijsko sodišče odvezuje dolžnosti, da bi opravilo materialnopravno presojo o ustreznosti toženčevega ravnanja, ko je tožnikovemu očetu zaupal žago. Ob dejstvu, da je ta z delom na stroju začel že leto dni pred škodnim dogodkom, bi bila revizijska trditev dovolj substancirana le pod pogojem, da bi vsebovala konkretnejše navedbe o opustitvah tožene stranke na eni strani oziroma pomanjkljivi usposobljenosti M. P. na drugi strani.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b., ZPP).

Tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, mora toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroški, ki obsegajo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo in poročilo stranki, povečano za davek na dodano vrednost, ter sodno takso za odgovor na revizijo, znašajo 695,36 EUR.