Jedro

A. A., ki v tem postopku ni imel pooblaščenca, je umrl. Prvostopenjsko sodišče je zato postopalo pravilno, ko je postopek prekinilo. Prekinjeni postopek se bo nadaljeval, ko ga bodo prevzeli dediči ali ko jih bo sodnik povabil, naj to storijo, in ne po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka po A. A.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v zadnji in predzadnji vrsti izreka, in sicer od besede „prekine“ dalje. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek izdaje dodatnega sklepa o dedovanju glede dedovanja solastniškega deleža do ½ na nepremičninah parc. št. 111/1 in 111/3, obe k. o. ... in parc. št. 2222/29 k. o. ..., solastniškega deleža do ½ na stanovanju v X z ID znakom 000 ter solastniškega deleža do ½ na osebnem avtomobilu znamke Audi A4 1,9 VIN do pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka po pokojnem A. A., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani z opr. št. I D 41/2014. 2. Zoper sklep se pritožuje dedinja B. A. Pritožbo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice gredo dedičem. Zato se v enem zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevati na ugotovitve drugega zapuščinskega postopka, še manj pa je utemeljeno sklicevanje na določilo 206. člena ZPP. Ugotavljanje dedičev ni predhodno vprašanje iz 13. člena ZPP, odločitev sodišča pa ni odvisna od okoliščin, navedenih v prvem odstavku 206. člena ZPP. V zapuščinskem postopku po pokojnem A. A. še niso proglašeni dediči, treba bo tudi ugotoviti, kakšno premoženje sploh sestavlja njegova zapuščina. To bo mogoče ugotoviti le v zapuščinskem postopku po C. A. Sodišče bo zato moralo v postopku, ki ga sedaj zmotno prekinja, ugotoviti, kdo so dediči po pokojni C. A. in nato odločiti o obsegu njene zapuščine. Šele nato bo mogoče odločati o zapuščini po pokojnem A. A. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je prekinilo zapuščinski postopek po pokojni C. A., saj je ugotovilo, da še niso proglašeni dediči po pokojnem A. A. in zato dodatnega sklepa o dedovanju po pokojni C. A. ne more izdati. Pri tem se je sklicevalo na določilo 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanaša na prekinitev postopka, kadar sodišče sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja.

5. V obravnavani zapuščinski zadevi po pokojni C. A. je sodišče s sklepom o dedovanju 27. 6. 2012 ugotovilo, da je edini zakoniti dedič zapustničin mož A. A., saj se je hči B. A. dediščini odpovedala. Zapustničinemu možu A. A. je tako pripadla celotna zapuščina.

6. Pokojničina hči B. A. je podala predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. V predlogu je navedla, da v zapuščino spada tudi ½ premoženja, ki sta ga v času trajanja zakonske zveze skupaj ustvarila pokojna C. A. in A. A., in sicer ½ nepremičnin s parc. št. 111/1 k. o. ..., ½ nepremičnine s parc. št. 111/3 k. o. ..., nepremičnine s parc. št. 2222/29 k. o. …., ½ stanovanja na X z ID znakom 000 in ½ osebnega avtomobila znamke Audi A4 1,9 VIN .

7. Ker je A. A. (dedič v tej zapuščinski zadevi) medtem umrl, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je zapuščinski postopek prekinilo. Tako pooblastilo je podano v 1. točki 205. člena ZPP, ki določa, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Citirano določilo pravdnega postopka se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi določila 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

8. A. A., ki v tem postopku ni imel pooblaščenca, je umrl. Prvostopenjsko sodišče je zato postopalo pravilno, ko je postopek prekinilo. Pri tem se je sicer napačno sklicevalo na 1. točko 206. člena ZPP. Podlaga za tako postopanje je podana v 1. točki 205. člena ZPP. Prekinjeni postopek se bo nadaljeval, ko ga bodo prevzeli dediči ali ko jih bo sodnik povabil, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP) in ne po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka po A. A., kot je odločilo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in prvostopenjski sklep razveljavilo v delu, ki je določal, da bo postopek prekinjen do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojnem A. A. (3. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbene navedbe o tem, da bi moralo sodišče najprej ugotoviti, kakšno premoženje sestavlja zapuščino in kdo so dediči po pokojni ter nato odločiti o obsegu zapuščine, ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče bo o tem lahko odločalo, ko bo postopek nadaljevalo.

10. Ostali uveljavljani pritožbeni razlogi niso podatni, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno v ostalem zavrniti in izpodbijani ter razveljavljeni del sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP).