- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1936/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1936.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotovitev o obstoju spora med udeleženciAli med udeleženci obstaja spor o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev?
- Ustavitev nepravdnega postopkaAli je sodišče pravilno ustavilo nepravdni postopek glede delitve nepremičnin?
- Pogoji za delitev solastnineKateri so predpogoji za izvedbo postopka delitve solastnine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predpogoj, da sodišče odloči o delitvi je, da med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo nepravdni postopek in še odločilo, da vsaka udeleženka trpi svoje stroške postopka. Proti sklepu se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožuje predlagateljica ter sodišču druge stopnje predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. V pritožbi navaja, da na naroku na kraju samem dne 20.5.1999 ni slišala nasprotne udeleženke, da bi se strinjala z njenim predlogom delitve. Tudi če bi se stranki dogovorili o razdelitvi nepremičnin, bi predlagateljica vztrajala, da se sklene sodna poravnava ali pa, da se sklene razdelilna pogodba in uredijo zemljiškoknjižni vpisi, šele nato bi umaknila svoj predlog oziroma dopustila ustavitev postopka. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da je na naroku na kraju samem dne 20.5.1999 ugotovilo, da med udeleženkama tega postopka ne obstaja nikakršen spor glede delitve ter da je zato postopek ustavilo. Taka ugotovitev je predpogoj, da se lahko opravi postopek za delitev stvari v solastnini, sicer mora sodišče v nasprotnem primeru v smislu tretjega odstavka 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) stranke napotiti na pravdo. Iz zapisnika o naroku z dne 20.5.1999 ni razvidno, da bi stranki sklenili sodno poravnavo o delitvi stvari ali razdelilno pogodbo tako, da bi med strankama dejansko bila dosežena razdružitev solastnih nepremičnin. Iz vsebine zapisnika o naroku z dne 20.5.1999 pa je mogoče razbrati, da naj bi se nepravdni stranki dogovarjali le o načinu delitve, nista pa sklenili nobenega takega dogovora, po katerem bi bilo treba v naravi določiti le mejne črte in postaviti mejnike. Ker torej ni podanih nobenih pogojev za ustavitev postopka, je zato bilo potrebno ugoditi pritožbi ter prvostopni sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nadaljnje postopanje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).