Jedro

Izjema, da teče rok za pritožbo zoper sklep o priporu od ure, ko je bil sklep izročen priprtemu, ne more izključiti obdolženčeve pravice do obrambe z zagovornikom, vsebina takšne obrambe v trenutku, ko je zoper obdolženca odrejen pripor, pa je lahko predvsem v tem, da mora imeti zagovornik dejansko možnost pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora.

Izrek

Zahtevi zagovornika obd. H.B. za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v C z dne..., razveljavi ter zadeva vrne senatu Okrožnega sodišča v C. v novo odločitev.

Obrazložitev

H.B. je bila dne... odvzeta prostost in nato odrejeno pridržanje z odločbo Uprave za notranje zadeve UKS C z dne..., zaradi suma storitve kaznivih dejanj hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ, ogrožanje varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ, nasilništva po 2. odstavku 299. člena KZ ter zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 2. odstavku 201. člena KZ. V odločbi o pridržanju se navaja, da je podana opravičena bojazen, da bo B. na prostosti navedena kazniva dejanja dokončal ali ponovil ter vplival na priče. Dne 10.10.1997 je bil H.B. pripeljan k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v C., ki je obdolženca poučil v skladu s 4. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Obdolženec ni izjavil, da si bo vzel zagovornika in ga je preiskovalni sodnik nato takoj zaslišal, potem pa zoper njega iz pripornega razloga po 3.točki 1. odstavka 201. člena ZKP odredil pripor.

Predsednik Okrožnega sodišča v C je s sklepom z dne..., obdolžencu po uradni dolžnosti postavil za zagovornika odvetnika R.M. iz C. Preiskovalni sodnik je po opravljenih nujnih preiskovalnih dejanjih poslal spis dne... Okrožnemu tožilstvu v C, ki ga je prejelo dne... in nato istega dne pri Okrožnem sodišču v Celju zahtevalo, da se zoper H.B. opravi kazenska preiskava zaradi že navedenih kaznivih dejanj.

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v C je s sklepom z dne...zoper obdolženca uvedla kazensko preiskavo. Zagovornik obdolženca je dne... pri Okrožnem sodišču sodišču v C vložil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, pritožbo pa je senat istega sodišča s sklepom z dne..., zavrgel kot prepozno. V obrazložitvi sklepa se ugotavlja, da je bil sklep o odreditvi pripora obdolžencu vročen dne... in se nato sklicuje na 4. odstavek 202. člena ZKP, po katerem se sme priprti pritožiti na senat v 24 urah od ure, ko je bil sklep izročen priprtemu. V skladu s tem določilom se je po ugotovitvi senata rok za vložitev pritožbe iztekel... ob... uri. Senat nadalje ugotavlja, da je zagovornik obdolženca pritožbo izročil Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v C dne... ob... uri in je bila Okrožnemu sodišču v C ta pritožba izročena... ob... uri. Iz takšne dejanske ter pravne podlage je senat izvedel sklep o tem, da je pritožba zagovornika prepozna.

Zagovornik obdolženca je dne... vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep senata Okrožnega sodišča v C z dne... zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Vložnik meni, da je bila obdolžencu kršena pravica do takojšnje pravne pomoči, kar je eno temeljnih načel Zakona o kazenskem postopku pa tudi sicer ustavna kategorija. Navaja, da je sklep o odreditvi pripora, pa tudi sklep o tem, da je obdolžencu postavljen za zagovornika, prejel... in je pritožbo potem podal v zakonsko določenem 24-urnem roku. Opozarja, da je uprava zapora prvič obvestila zagovornika, da obdolženi želi govoriti z zagovornikom, šele tedaj, ko je zagovornik prejel pismeni odpravek sklepa. Nadalje meni, da tudi pravni pouk v sklepu o odreditvi pripora ni pravni pouk v smislu kasnejših razlogov o zavrženju pritožbe, saj ga je moč razumeti, da je možno podati pritožbo v 24-urnem roku po prejemu pismenega odpravka sklepa (ni izrecnega opozorila, da ta rok prične teči tako za obdolženca kot zagovornika od ure, ko prejme pismeni odpravek sklepa obdolženec). Vložnik še posebej opozarja na določbe Ustave Republike Slovenije in sicer na poglavje o temeljnih človekovih pravicah in da se te določbe uporabljajo neposredno.

Vrhovni državni tožilec svetnik V.B. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, navedel, da je bil priprtemu obdolžencu sklep o postavitvi zagovornika poslan.... Prav tako je bil sklep o odreditvi pripora istemu zagovorniku poslan dne.... Iz podatkov v spisu ni razvidna ura vročitve sklepa o odreditvi pripora obdolženemu B. njegovemu zagovorniku. Glede na to, da je obramba v danem primeru obvezna od trenutka, ko je bil zoper obdolženca odrejen pripor, je po mnenju vrhovnega državnega tožilca šteti, da zagovornikova pritožba, oddana dne..., ni bila prepozna.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe proti odločbam sodišč, posebej pa v 20. členu določa, da ima oseba, zoper katero je odrejen pripor, pravico do pritožbe proti odločbi o priporu, o kateri mora sodišče odločiti v oseminštiridesetih urah. V 29. členu Ustava vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, med drugimi pravicami zagotavlja, da se brani sam ali z zagovornikom.

Ustavno pravico obdolženca do učinkovite pritožbe in formalne obrambe (strokovne pomoči zagovornika), kot izhaja iz navedenih ustavnih določb, zagotavlja določba 2. odstavka 70. člena ZKP, po kateri mora imeti obdolženec zagovornika takoj, kot je zoper njega odrejen pripor in ves čas, dokler traja pripor. Namen te določbe je obdolžencu ob posegu v njegovo osebno svobodo omogočiti učinkovito obrambo.

Odreditev pripora namreč ni le hud poseg v pravice obdolženca, zaradi katerega so možnosti obdolženca, da se sam brani, močno zožene, gre namreč tudi za trenutek, ki je lahko odločilen za nadaljnji tek in izid kazenskega postopka. Za uresničitev z Ustavo zagotovljenih pravic obdolženca v primerih, ko si ta sam ne vzame zagovornika, zato ne bo dovolj, da je obdolžencu zgolj formalno postavljen (4. odstavek 70. člena ZKP), zagotovljena mora biti tudi dejanska možnost, da zagovornik obdolžencu nudi pravno pomoč, to pa bo praviloma možno le, če bosta obdolženca in njegov zagovornik s postavitvijo seznanjena takoj po odreditvi pripora.

Ob upoštevanju navedenih določb in ugotovitev je treba razlagati tudi določbo 4. odstavka 202. člena ZKP, po kateri se sme priprti pritožiti na senat (6. odstavek 25. člena ZKP) v štiriindvajsetih urah od ure, ko mu je bil sklep vročen. Določba predstavlja izjemo od splošne določbe 4. odstavka 130. člena ZKP, po kateri se rok za vložitev pravnega sredstva računa od zadnje vročitve. Namen izjeme je doseči čim krajše trajanje pripora in hitrejše postopanje sodišča (2. odstavek 200. člena ZKP), kar je v korist obdolženca, ne more pa ta izjema v obdolženčevo škodo izključiti že navedenih ustavnih pravic. Izjema lahko zato velja le v primeru pravilne izvedbe postopka, torej takojšnje postavitve zagovornika, kar logično vsebuje tudi dejansko možnost zagovornika, da v omenjenem štiriindvajseturnem roku vloži pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora.

Na podlagi takšne razlage navedenih ustavnih in zakonskih določil je vrhovno sodišče opravilo presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa. V obravnavanem primeru je iz zaznamka na sklepu o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti razvidno, da je sklep obdolženec sprejel... ob... uri, zagovorniku odvetniku M. pa je bil poslan šele.... Iz odredbe o vročitvi sklepa o odreditvi pripora je razvidno, da je bil sklep zagovorniku poslan.... Iz poštne povratnice je razvidno, da je zagovornik odvetnik R.M sklep o tem, da je postavljen za zagovornika in sklep o odreditvi pripora zoper obdolženca prejel.... Zagovornik obdolženca je pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora vložil... ob... pri Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora C, Okrožno sodišče v C je pritožbo prejelo....

V tako nastalem položaju je obdolženec formalno sicer imel zagovornika takoj, ko je bil zoper njega odrejen pripor, ni pa bilo zagovorniku dejansko omogočeno, da bi nudil pomoč obdolžencu pri njegovi obrambi. Ob tem ni moč izključiti možnosti, da se je obdolženec, ki mu je bil sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti vročen..., upravičeno zanašal, da bo ta zagovornik vložil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in se le zato sam zoper ta sklep ni pritožil. Po drugi strani je v tem primeru prišlo do situacije, da je odvetnik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti za zagovornika obdolžencu, prejel sklep o odreditvi pripora tri dni po tem, ko naj bi se rok za pritožbo zoper sklep iztekel, ob tem pa zagovornik ni bil navzoč pri zaslišanju obdolženca niti ni bil seznanjen s tem, da je obdolžencu postavljen za zagovornika vse do vročitve sklepa o odreditvi pripora.

Izjema, da teče rok za pritožbo zoper sklep o priporu od ure, ko je bil sklep izročen priprtemu, torej ne more izključiti obdolženčeve pravice do obrambe z zagovornikom, vsebina takšne obrambe v trenutku, ko je zoper obdolženca odrejen pripor, pa je lahko predvsem v tem, da mora imeti zagovornik dejansko možnost pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora. Senat Okrožnega sodišča v C je glede na navedeni potek postopka v kazenski zadevi zoper obdolženega H.B. in podano razlago določb kazenskega postopka z odločitvijo izpodbijanega sklepa kršil določbo 2. odstavka 70. člena v zvezi s 4. odstavkom 202. člena ZKP, to pa je vrhovnemu sodišču v skladu s 1. odstavkom 426. člena ZKP narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločitev senatu Okrožnega sodišča v C. V zvezi s takšno presojo pa je potrebno opozoriti še na vprašanje, ki se v obravnavani zadevi ne zastavlja, ker obdolženec ni podal pritožbe, utegne pa se pojaviti v podobnih primerih. Ni moč izključiti primera, v katerem bo med vložitvijo pritožbe obdolženca in njegovega zagovornika poteklo več kot 48 ur in bo sodišče ob upoštevanju določbe 2. odstavka 20. člena Ustave in 6. odstavka 202. člena ZKP prvo prispelo pritožbo že obravnavalo. V takem primeru bo moralo ne glede na določbo 2. odstavka 388. člena v zvezi s 1. odstavkom 403. člena ZKP posebej odločati tudi o drugi pritožbi (v primeru več obdolžencev, zoper katere je bil odrejen pripor z istim sklepom, lahko tudi o več pritožbah).