Jedro

Tožnica je že v svoji prošnji z dne 25. 3. 2013 na predpisanem obrazcu v rubriki II. Podatki o družinskih članih prosilca navedla podatke: Č.Č., mož, prošnji pa je dodatno priložila 28 listin, ki so v upravnem spisu označene kot priloge prosilca. Tudi v primeru, če bi sodišče ne sledilo navedbam prosilke glede sorodstvenega razmerja, ni mogoče prezreti, da prosilke v nobenem primeru ni mogoče šteti za samsko osebo v smislu 23. člena ZBPP, kar bi implicitno utegnilo izhajati iz tožbe, konkretno iz navedb tožeče stranke, ki izpeljuje svojo trditev o sporni zakonski zvezi prosilke z B.B. (za razveljavitev katere je uveljavljala odobritev BPP) kot razlogu za neveljavnost njene zakonske zveze z njenim možem Č.Č. oziroma za neobstoj izvenzakonske skupnosti z njim.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila prošnji prosilke A.A., ter ji dodelila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: bpp) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi razveljavitve zakonske zveze (prosilke z B.B.) in kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks; za izvajanje bpp ji je določila Odvetniško pisarno C. d.o.o. iz Ljubljane, ki je dolžna napotnico po končani opravi storitev bpp predložiti toženi stranki v izvirniku skupaj z listinami, naštetimi v nadaljevanju; hkrati je še odločila, da odvetniška pisarna ni upravičena do plačila storitev bpp, če ne vrne napotnice v danem roku po opravljeni storitvi.

2. Tožena stranka v obrazložitvi ugotavlja, da je prvi narok v predmetni zadevi razpisan dne 8. 4. 2013. Po vpogledu prošnje in prošnji priloženih listin ter podatkov, ki jih je uradoma pridobila sama tožena stranka, ugotavlja, da je prosilka v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od decembra 2012 do februarja 2013 skupno prejela dohodek v višini 2.810,94 EUR, ki obsega neto plačo, drugih dohodkov pa prosilka ni prejemala. V skladu s 23. členom ZBPP je za družinskega člana prosilke štela njenega moža Č.Č., rojenega 4. 5. 1962. Tako ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilke 468,49 EUR in ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po 1. odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki od 1. 2. 2012 dalje skladno s Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka znaša 261,56 EUR, dvakratnik torej 523,12 EUR. Nadalje na podlagi podatkov v bazi podatkov GURS še ugotavlja, da je prosilka v celoti lastnica nepremičnine, in sicer št. stavbe 3034, št. dela stavbe 107, k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje v stavbi z več stanovanji na naslovu D., katerega uporabna površina obsega 26,30 m2, ter nepremičnine št. stavbe 4858, št. dela stavbe 7, k.o. ..., ki v naravi predstavlja klet v stavbi z več stanovanji na naslovu D., katere uporabna površina obsega 5,6 m2, v navedenem stanovanju pa prosilka s svojo družino živi. Po ugotovitvi tožene stranke znaša na podlagi podatkov baze GURS tržna vrednost navedenih nepremičnin 20.124,00 EUR za stanovanje in 59,00 EUR za klet. Ob upoštevanju Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in 1. točke 1. odstavka 24. člena ZSVarPre, po katerem se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec s svojo družino živi, do vrednosti primernega stanovanja, tožena stranka ugotavlja, da za dvočlansko gospodinjstvo primerno stanovanje obsega od 30 m2 do 45 m2, medtem ko je uporabna površina stanovanja prosilke v konkretnem primeru manjša, saj znaša 26,30 m2. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da je prosilka lastnica osebnega avtomobila Ford Focus, letnik 2000, katerega tržna vrednost po podatkih slovenskega spletnega oglasnika Avto.net znaša približno 1.700,00 EUR, ki se zato na podlagi 5. točke 1. odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva kot premoženje, ker gre za osebno vozilo, katerega vrednost ne dosega ali presega višine 8.060,00 EUR, upoštevaje določbo 3. točke 152. člena ZUJF. Tožena stranka na podlagi navedenih ugotovitev in navedb v prošnji ter listinskih dokazilih ugotavlja, da premoženje prosilke ne dosega niti ne presega višine mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar bi po določbi 5. odstavka 152. člena ZUJF izključevalo njeno pravico do brezplačne pravne pomoči, saj prosilka nima prihrankov niti ni lastnica drugega premičnega ali nepremičnega premoženja. Po ugotovitvah tožene stranke so podani tudi pogoji iz 1. in 2. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP ob dejstvu, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilka verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke, ki brezplačno pravno pomoč uveljavlja za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi razveljavitve zakonske zveze (z B.B.) ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, prosilka pa sama nima pravnega znanja, zato je pomembno, da jo v postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njene pravice in pravne koristi. V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka povzema določila 9., 12., 26. in 28. člena ZBPP ter posebej opozarja, da je upravičenka do brezplačne pravne pomoči dolžna dati soglasje za mediacijo, če poda soglasje tudi nasprotna stranka, in da je dolžna v postopku mediacije sodelovati, v nasprotnem primeru, če ne izpolni tega pogoja, pa ji preneha pravica do brezplačne pravne pomoči, oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali. Glede na 1. odstavek 29. člena in 1. odstavek 30. člena ZBPP ji je bila določena odvetniška pisarna, za katero je zaprosila prosilka, ki jo tožena stranka v nadaljevanju opozarja na njene obveznosti, temelječe na določilih 1. in 2. odstavka 40. člena, 41 ter 43., 48. in 49. členu ZBPP.

3. Tožeča stranka v tožbi ob sklicevanju na 4. odstavek 34. člena ZBPP uveljavlja tožbene ugovore nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v smislu 1. in 3. točke 1. odstavke 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožbo ob sklicevanju na 5. odstavek 17. člena ZUS-1 uperja zoper toženo stranko, ki je izdala izpodbijani akt. Hkrati v tožbi imenuje kot prizadeto stranko v smislu 1. odstavka 19. člena ZUS-1 prosilko za brezplačno pravno pomoč A.A., saj bi bilo s spremembo izpodbijane odločbe iz ugodilne v zavrnilno oziroma z njeno odpravo poseženo v njeno pravico do brezplačne pravne pomoči, s čimer bi ji nastala neposredna škoda v smislu 1. odstavka 19. člena ZUS-1. V tožbi tožeča stranka izpostavlja, da /.../“iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da živi prosilka v zunajzakonski zvezi z Č.Č. (v 10. točki obrazložitve je celo zapisano, da je prosilkin mož), brezplačna pravna pomoč pa ji je bila dodeljena za postopek razveljavitve zakonske zveze z B.B.“. Ob sklicevanju na 12. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) tožeča stranka poudarja, da je zakonodajalec sicer za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze določil enake posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, pri čemer ne smejo biti podani razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Kot enega od takih razlogov tožeča stranka ob sklicevanju na 20. člen v zvezi z 42. členom ZZZDR izpostavlja obstoječo zakonsko zvezo, češ da prosilkina obstoječa zakonska zveza z B.B. še ni bila razveljavljena. Zaradi tega nadalje meni, da obstaja razlog, zaradi katerega bi bila morebitna zakonska zveza z Č.Č. neveljavna in da naj zato ne bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti prosilke z Č.Č., ki naj ga potemtakem ne bi bilo mogoče šteti za njenega družinskega člana v smislu 23. člena ZBPP. Posledično naj bi zato ob upoštevanju ugotovljenega zneska povprečnega mesečnega dohodka v višini 936,98 EUR prosilka presegala višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v smislu 152. člena ZUJF in naj zato ne bi bila upravičena do brezplačne pravne pomoči. Sodišču glede na navedeno predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnjo prosilke zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati na podlagi 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu zahteva povrnitev stroškov postopka po tarifi o odvetniških storitvah, oziroma podrejeno po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da prosilka v konkretnem primeru ni uveljavljala razveze zakonske zveze, temveč razveljavitev zakonske zveze v smislu 36. člena ZZZDR. Po tej določbi pripada pravica tožbe na razveljavitev tako zakoncema, kot tudi vsem tistim, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se razveljavi zakonska zveza, ker je bila sklenjena v nasprotju z določbami 16., 19., 20., 21., 34., 35. člena ZZZDR. Izrecno izpostavlja določilo 37. člena ZZZDR, po katerem se ne razveljavi nova zakonska zveza, sklenjena v času, ko je še trajala prejšnja zakonska zveza katerega izmed zakoncev, če je prejšnja zakonska zveza prenehala ali če se prejšnja zakonska zveza razveljavi. Posebej poudarja, da se je prosilka dne 21. 7. 2012 poročila s sedanjim možem Č.Č., zato ga je tožena stranka štela za prosilkinega družinskega člana, upoštevajoč dejstvo, da gre za osebi, ki dejansko bivata v življenjski skupnosti. Podredno bi sicer lahko štela kot prosilkinega družinskega člana B.B., vendar je zanj iz podatkov Centralnega registra prebivalstva razvidno, da živi na drugem naslovu, tako da ne obstaja življenjska skupnost s prosilko. Dodatno še pojasnjuje, da iz zapisnika o glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani opr. št. IV P 2329/2012 z dne 8. 4. 2013 izhaja, da se je prosilka leta 2012 poročila s sedanjim partnerjem, pred tem pa naj bi se leta 2001 poročila s prejšnjim partnerjem (B.B.) v Srbiji, pred osebo, za katero je verjela, da je matičar, vendar se od njega ni mogla razvezati, ker na matičnem uradu v E. (Srbija) ni bila vpisana poroka prosilke s prejšnjim partnerjem, oziroma le-ta ni bila vpisana v poročno matično knjigo, zato je bila prosilka prepričana, da navedena poroka ni nikoli obstajala ter da ni bila sklenjena pred pristojnim organom in na način, določen z zakonom. Ker prosilkin bivši partner (B.B.) razpolaga z izpiskom iz matične knjige, ki naj bi dokazoval, da je bila zakonska zveza sklenjena, zato prosilka v navedeni zadevi toži na razveljavitev zakonske zveze. Tožena stranka se v preostalem sklicuje na dejstva in okoliščine, ki so bile ugotovljene v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. A.A., ki ji je sodišče v skladu z določili 19. člena ZUS-1 posredovalo tožbo kot stranki z interesom, je v danem roku vložila odgovor na tožbo ter mu v dokazne namene priložila tudi listine (priloge C1 – C7). V svojem odgovoru zavrača tožbeni očitek glede nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sama nasprotno meni, da izpodbijana odločba temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in da je izdana v skladu z določili ZBPP. Poudarja, da je tožena stranka pravilno ocenila, da je Č.Č. dejansko družinski član prosilke, saj Č.Č. ni njen izvenzakonski partner, ampak je dejansko njen mož, kot izhaja iz priloženega poročnega lista Upravne enote F. (priloga C 4), medtem ko zakonska zveza prosilke z B.B. ni vpisana v matični register, kar je razvidno iz priloženega potrdila Občinske uprave E., z žigom apostille in prevodom (priloga C 7). Izpostavlja, da je prav zato, ker njena zakonska zveza z B.B. ni bila vpisana v matični register, prisiljena sprožiti sodni postopek (v zvezi s katerim uveljavlja odobritev brezplačne pravne pomoči). Posebej poudarja, da bi ji bila z odpravo ugodilne odločbe povzročena neposredna škoda, kajti s svojo plačo dejansko preživlja sebe in svojega moža Č.Č., ki ima po njej tudi zdravstveno zavarovanje (priloga C 5). Sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Hkrati prosi za oprostitev vseh morebitnih stroškov postopka v upravnem sporu.

6. Tožeča stranka v danem roku po prejemu obeh odgovorov na tožbo s priloženimi listinami (priloge C1 - C7) posebnega odgovora ni vložila.

K točki 1:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet spora v obravnavani zadevi je uvodoma navedena odločba, s katero je tožena stranka odobrila zaprošeno bpp prosilki A.A. na podlagi določil 2., 31., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker je po presoji sodišča pravilno in skladno s podatki v listinah predloženega upravnega spisa ocenila, da prosilka kumulativno izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje. V dejanskem pogledu je tožena stranka svojo odločitev oprla na podatke v prošnji s priloženimi listinami ter na v postopku uradoma pridobljene podatke iz uradnih evidenc, ki jih natančno povzema v svoji obrazložitvi, tako ugotovljenih podatkov o dohodkih in premoženjskem oziroma finančnem stanju prosilke pa tožeča stranka v tožbi ne izpodbija, zato jih sodišče šteje za med strankama nesporne.

9. Tožeča stranka v tožbi, čeprav je na njeni strani tako trditveno kot tudi dokazno breme izkazovanja utemeljenosti tožbenih navedb, temu dokaznemu bremeni ni zadostila, saj za svoje trditve glede nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma sklepa o dejanskem stanju ne predlaga niti ne ponudi (razen izpodbijane odločbe) nobenih dodatnih dokaznih predlogov, ko v zvezi z zatrjevano nepravilno uporabo 23. člena ZBPP izrecno izpodbija zaključek tožene stranke o številu družinskih članov prosilkine dvočlanske družine zgolj z navedbo, češ da /.../“iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da živi prosilka v zunajzakonski zvezi z Č.Č. (v 10. točki obrazložitve je celo zapisano, da je prosilkin mož), brezplačna pravna pomoč pa ji je bila dodeljena za postopek razveljavitve zakonske zveze z B.B.“ ob sklicevanju na 12. ter 20. in 42. člen ZZZDR.

10. ZZZDR v 1. odstavku 12. člena določa, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti; odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (2. odstavek). Po določbi 20. člena ZZZDR nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. Na podlagi 42. člena ZZZDR preneha učinek zakonske zveze, če je bila razveljavljena, z dnem, ko je bila razveljavljena (1. odstavek); v izreku sodbe, s katero se zakonska zveza razveljavi, ugotovi sodišče, ali je kateri od zakoncev vedel za vzrok, zaradi katerega zakonska zveza ni bila veljavna (2. odstavek).

11. Zgolj na podlagi gramatikalne razlage citiranih določb 12., 20. in 42. člena ZZZDR, ki jih tožeča stranka v tožbi logično prepričljivo s svojimi preudarki obrazloženo ne poveže z relevantnimi dejanskimi okoliščinami konkretne sporne zadeve, sodišče ne more slediti tožbenemu ugovoru nepravilne uporabe materialnega prava, in sicer 23. člena ZBPP. Zaključek tožene stranke, da je prosilkina družina dvočlanska ter da poleg prosilke obsega še njenega moža Č.Č., je po presoji sodišča namreč pravilen in skladen s podatki v listinah predloženega upravnega spisa: tako je tožnica že v svoji prošnji za bpp z dne 25. 3. 2013 na predpisanem obrazcu (obrazec BPP št. 1) v rubriki II. Podatki o družinskih članih prosilca (zap. št., osebno ime, EMŠO, sorodstveno razmerje z vlagateljem, stalno oziroma začasno prebivališče) navedla podatke: Č.Č., EMŠO ..., mož, prošnji pa je dodatno priložila 28 listin, ki so v upravnem spisu označene kot priloge prosilca. Tudi v primeru, če bi sodišče ne sledilo navedbam prosilke glede sorodstvenega razmerja z Č.Č., ki ga je v svoji prošnji za bpp z dne 25. 3. 2013 sama označila za moža (svojemu odgovoru na tožbo pa je v dokazne namene priložila Izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi Upravne enote št. ... z dne 21. 7. 2012 - priloga C4), namreč ni mogoče prezreti, da prosilke v nobenem primeru ni mogoče šteti za samsko osebo v smislu 23. člena ZBPP, kar bi implicitno utegnilo izhajati iz tožbe, konkretno iz navedb tožeče stranke, ki izpeljuje svojo trditev o sporni zakonski zvezi prosilke z B.B. (za razveljavitev katere je uveljavljala odobritev bpp) kot razlogu za neveljavnost njene zakonske zveze z njenim možem Č.Č. oziroma za neobstoj izvenzakonske skupnosti z njim in zato odreka pravilnost sklepa o dejanskem stanju tožene stranke, češ da Č.Č. zato ni dopustno šteti za njenega družinskega člana v smislu 23. člena ZBPP in da tako posledično ni izkazana njena upravičenost do bpp glede na njen ugotovljeni povprečni mesečni dohodek v višini 936,98 EUR, ki tako presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v smislu 152. člena ZUJF. Takšni argumentaciji tožeče stranke, ki prosilko implicitno smatra za samsko osebo v smislu 23. člena ZBPP, sodišče ne more slediti, nenazadnje že zaradi obstoja sicer sporne zakonske zveze prosilke z B.B., torej zaradi dejstva, ki ga v tožbi izpostavlja sama tožeča stranka, zato je nelogičen in brez kakršnekoli podlage njen očitek, da gre pri prosilki za samsko osebo v smislu 23. člena ZBPP, zaradi česar naj posledično ne bi bila upravičena do bpp, ki ji je bila odobrena z izpodbijano odločbo.

12. Sodišče je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZBPP tožbo zavrnilo kot neutemeljeno po ugotovitvi, da je bil postopek pred izpodbijano odločbo pravilen in da je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki 2:

13. Odločitev o stroških postopka je sodišče sprejelo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.